Skoči do osrednje vsebine

Teme in projekti Ministrstva za infrastrukturo

Teme

  • Cestni promet

    Prevoz potnikov in blaga, logistika, intermodalni prevoz, cestna infrastruktura, varnost v cestnem prometu

  • Železniški promet in žičniške naprave za prevoz oseb

    Železniška infrastruktura, intermodalni transport, pravice potnikov, varnost v železniškem prometu, koncesija za graditev žičniške naprave, varnost v žičniškem prometu

  • Letalski promet

    Zračni prostor, letališča in vzletišča, Enotno evropsko nebo, letalske nesreče, dovoljenja za zračni prevoz, varnost v letalskem prometu

  • Pomorski promet

    Vodenje in upravljanje čolnov, prireditve na morju, koprsko tovorno pristanišče, vpis plovil, varnost, nadzor in reševanje v pomorskem prometu

  • Trajnostna mobilnost

    Integriran javni potniški promet, ukrepi trajnostne mobilnosti, infrastruktura za alternativna goriva, multimodalna mobilnost

  • Energetika

    Oskrba z energijo, obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost, varčevanje z energijo, energetska prenova stavb, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov

Projekti

  • Projekt za sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije za nadgradnjo medpostajnih odsekov železniške proge na državni meji Hrvaška - Slovenija: Dobova-Zidani Most je prejel sredstva v okviru razpisa IPE 2020.

  • ACCESS2NAPA

    V teku

    Projekt se nanaša na ukrepe za »odstranjevanje ozkih grl, izboljšanje interoperabilnosti železnic, premostitev manjkajočih povezav in zlasti izboljšanje čezmejnih povezav«. Prijavljene naložbe so razdeljene na pomorski dostop do pristanišča ter na železniški in cestni dostop.

  • Projekt za sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije za nadgradnjo 45,9 km dolgega odseka železniške proge na državni meji Hrvaška - Slovenija: Dobova-Zidani Most je prejel sredstva v okviru razpisa IPE 2020.

  • Projekt se nanaša na oblikovanje koordinacijskega mehanizma nacionalnih točk dostopa do prometnih podatkov kot to določa Direktiva 2010/40/EU. Splošni cilj projekta NAPCORE je usposobiti nacionalne kontaktne točke kot hrbtenico za ITS digitalno infrastrukturo in olajšati nacionalno in EU operativno koordinacijo za harmoniziranje in izvajanje evropskih specifikacij.

  • Projekt »Izdelava dokumentacije za 2. odsek 3. razvojne osi jug, na odseku od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika ter do priključka Črnomelj jug« zajema pripravo dokumentacije za celoten drugi odsek tretje razvojne osi jug, ki je razdeljen na tri pododseke:
    A - 8 kilometrov od priključka Maline do priključka Metlika – sever,
    B - 2,5 kilometra od priključka Metlika – sever do mejnega prehoda Metlika in
    C - 20 kilometrov od razcepa Gradnik do Črnomlja – jug.
    8 milijonov evrov vreden projekt bo v višini 2,15 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  • Namen Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE, ang. Connecting Europe Facility - CEF) je pospešiti naložbe na področju vseevropskih omrežij v sektorjih prometa, energije in telekomunikacij, ki bodo olajšale čezmejne povezave, spodbudile večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter prispevale k bolj konkurenčnemu in trajnostnemu socialnemu tržnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam.

  • Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda (Strategija) bo določila leto prenehanja rabe premoga za proizvodnjo električne energije v Sloveniji in strategijo pravičnega prehoda dveh slovenskih regij, ki sta močno zaznamovani s premogovništvom – Savinjsko-Šaleške (SAŠA) regije in Zasavske regije.

  • Luka Koper d.d. bo v okviru Evropskega projekta za električno napajanje ladij s kopnega (ang. European Flagship Action for cold ironing in ports - EALING) pridobila ustrezno strokovno dokumentacijo za izgradnjo novega sistema za električno napajanje ladij z obale na priveznem mestu za Ro-Ro ladje (ang. roll-on/roll-off, ladje za prevoz tovora na kolesih) v 3. bazenu pristanišča Koper, med drugim tehnične študije za elektrifikacijsko infrastrukture sodelujočih pomorskih pristanišč, načrt zanesljivega in trajnostnega napajanja z električno energijo, analizo stroškov in koristi, finančno shemo za posojilo idr.

  • V okviru projekta bo pripravljena projektna dokumentacija, ki je pogoj za začetek glavnih del za nadgradnjo ozkega grla na območju železniškega vozlišča Ljubljana in zajema glavno železniško postajo Ljubljana, železniške postaje Šiška, Zalog in Moste ter železniške povezave med njimi.

  • V okviru projekta je načrtovana izgradnja 301 parkirnega mesta za tovorna vozila v industrijski coni Sermin v Kopru. Parkirišče bo v celoti osvetljeno, ograjeno, varovano z alarmom in pod video nadzorom. Uporabnikom bodo na voljo varna in varna parkirišča, opremljena s stranišči, tuši in Wi-Fi povezavo.

  • Tehnična pomoč za razvoj in uvedbo evropskih podatkovnih standardov za javni prevoz Transmodel, NeTEx in SIRI za zagotavljanje multimodalnih storitev potovanja po vsej Uniji. Na področju javnega prevoza, zlasti v zvezi z informacijami o večmodalnosti in pametnim izdajanjem vozovnic, bo velika potreba po usklajenosti zadevala širok nabor standardov in tehničnih specifikacij.

  • Ministrstvo za infrastrukturo je s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori za projekt izgradnje navezovalne ceste Ljubečna - AC priključek Celje vzhod, katerega investicijska vrednost znaša 4,35 milijonov evrov in bo v višini 2,8 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  • Ministrstvo za infrastrukturo je s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori za projekt izgradnje navezovalne ceste Ljubečna - AC priključek Celje vzhod, katerega investicijska vrednost znaša 3,6 milijonov evrov in bo v višini 2,6 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  • Ministrstvo za infrastrukturo je 16. 11. 2020 s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori za projekt varnostno-tehnične nadgradnje železniškega predora Karavanke, katerega investicijska vrednost znaša 79,3 milijonov evrov in bo v višini 49,2 milijonov evrov sofinanciran iz Kohezijskega sklada. Projekt, ki je del Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, obsega nadgradnjo železniškega tunela in proge v skupni dolžini okoli 6,1 km.

  • Obvoznica Kidričevo

    V teku

    Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 25. novembra 2019 izdala odločitev o podpori za projekt izgradnje »Obvoznica Kidričevo«, katerega investicijska vrednost znaša 14,7 milijonov evrov in bo v višini 6,67 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  • Namen projekta je izboljšanje interoperabilnosti železniškega sistema s tehničnimi specifikacijami, ki se navezujejo na potniške in tovorne storitve, v skladu z evropskimi uredbami. S tem bodo pristopili k izpolnjevanju oz. implementaciji TSI standardov na slovenskem železniškem omrežju.

  • Evropska komisija je 8. septembra 2020 z izvedbenim sklepom obrila evropska sredstva v višini 80 milijonov evrov za sofinanciranje projekta gradnje 2. tira Divača-Koper, in sicer za gradnjo tunela T8 ter viaduktov V1 in V2.

  • Ministrstvo za infrastrukturo je s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori za projekt izdelave projektne dokumentacije navezovalne ceste 3. razvojne osi – Južna obvoznica Slovenj Gradec, katerega investicijska vrednost znaša 0,83 milijonov evrov in bo v višini 0,59 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  • Tehnična pomoč je namenjena zbiranju in deljenju podatkov v zvezi z lokacijami infrastrukture za alternativna goriva in za oblikovanje postopkov za vzpostavitev učinkovitega mehanizma usklajevanja teh podatkov na ravni EU, z dodelitvijo edinstvenih identifikacijskih kod operaterjem polnilnih točk in ponudnikom storitev e-mobilnosti.

  • Gradnja 7 tunelov (od T1 do T7), od tega 16,671 km glavnih cevi in 12,712 km servisnih cevi. V projektu je vključeno tudi projektno vodenje, ki poleg notranjih stroškov projektnega podjetja in inženiringa obsega še gradbeni nadzor in monitoringe vezane na okoljsko zakonodajo.

  • Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 24. 11. 2021 odobrila sofinanciranje projekta "Izdelava dokumentacije za izgradnjo hitre ceste za 2. odsek 3. razvojne osi sever od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug". Projekt, katerega investicijska vrednost znaša 16,77 milijonov evrov, bo v višini nekaj manj kot 11 milijonov evrov sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  • Znotraj programa Geothermica se izvaja tematski projekt Geotermalna energija za pridelovanje hrane (GEOFOOD), saj proizvodnja hrane v Evropi zahteva nadaljnje korake za zmanjšanje ogljičnega odtisa.

  • MULTI-E

    V teku

    V okviru projekta bodo upravičenci zagotovili več rešitev za čisti prevoz, ki temelji na alternativnih gorivih, in zagotoviti vrsto trajnostnih prevoznih storitev. Vzpostavljena bo mreža polnilnic za stisnjeni zemeljski plin, mreža električnih polnilnic visoke moči ter mestne in regionalne avtobusne povezave.

  • Namen vzpostavitve NCUP je zagotavljanje celovitega upravljanja prometa na trajnostni način z zagotavljanjem prometnih informacij v realnem času. S projektom se bodo izvajale aktivnosti druge faze integracije NCUP.

  • CROCODILE 3

    V teku

    Gre za nadaljevanje predhodnih projektov, ki jih je sofinancirala EU (CROCODILE in CROCODILE 2), v katerih so države članice sodelovale pri izboljšanju čezmejnega cestnega prometa z izvajanjem aplikacij ITS (Inteligentni prometni sistemi).

  • V sklopu projekta je predvidena dograditev avtocestnega predora Karavanke, ki povezuje avtocesto A2 Karavanke–Obrežje v Republiki Sloveniji z avtocesto A11 Beljak–Karavanke v Republiki Avstriji. Projekt sta s skupno prijavo prijavila Avstrija in Slovenija. Koordinator projekta je Republika Avstrija.

  • Na podlagi povabila Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je 12 razvojnih regij predlagalo ključne regijske in med-regijske projekte ter predloge sektorskih projektov. Za področje trajnostne mobilnosti je v DRR vključenih 57 predlogov projektov, katerih ocenjena vrednost znaša 297,9 milijona evrov, od tega 109,6 milijona evrov EU sofinanciranja.

  • Služba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 8. novembra 2017 izdala odločitev o finančni podpori projekta »Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti«. Namen projekta, ki je del Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, je izvedba celostne promocije trajnostnih oblik mobilnosti, ki bo zajela spodbujevalne in izobraževalne aktivnosti na ravni države ter pripravo strokovnih smernic za podjetja, institucije in lokalne skupnosti.

  • Pripravljalna dela za gradnjo novega tira na železniške povezave med Divačo in Koprom.

  • URBAN-E

    V teku

    Cilj projekta je pospešiti e-mobilnost, intermodalni transport in zelene transportne storitve v mestnih središčih ter zagotoviti povezljivost in standardiziranost omrežja, s čimer bo dosežen tudi cilj znižanja CO2 emisij. Študija s pilotnim uvajanjem se izvaja v glavnih mestnih vozliščih Bratislave, Zagreba in Ljubljane.

  • C-ROADS Slovenija 2

    V teku

    C-Roads Slovenija 2 je naslednik projekta C-Roads Slovenija, pilotnega projekta uvajanja kooperativnih inteligentnih transportnih sistemov (C-ITS) za prenos informacij v realnem času.

  • Projekt izdelave študije izvedljivosti in projektne dokumentacije za izgradnjo nove predorske cevi sta s skupaj prijavili Avstrija in Slovenija. Koordinator projekta je Republika Slovenija. Rezultati tega projekta bodo uporabljeni v naslednji fazi modernizacije železniškega predora Karavanke.

  • ETCS - European Train Control System - evropski sistem za nadzor in vodenje vlakov.

  • Evropska komisija je 22. avgusta 2019 odobrila evropska sredstva za projekt nadgradnje obstoječega tira železniške proge Maribor-Šentilj-državna meja. Gre za velik projekt, ki obsega nadgradnjo železniške proge v dolžini 18 km in katerega celotna vrednost znaša dobrih 253 milijonov evrov. 

  • Predmet projekta je izvedba nadgradnje železniške proge na odseku Zidani Most–Celje v dolžini 26,2 km.

  • Energetski koncept Slovenije (EKS) je osnovni razvojni dokument na področju energetike, ki na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez določa cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let oziroma 40 let.

  • Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 24. 3. 2021 odobrila sofinanciranje projekta nadgradnja in posodobitev postaje Pragersko in železniškega vozlišča iz evropskih sredstev. Gre za projekt katerega celotna vrednost znaša dobrih 90 milijonov evrov in bo v višini 40 milijon evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020.

  • V obdobju 2014–2020 predstavlja Instrument za povezovanje Evrope ključni evropski finančni instrument za spodbujanje rasti, zaposlitev in konkurenčnosti s ciljno usmerjenimi naložbami v prometno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo.

  • Ministrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2014–2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta izvaja ukrepe s področja trajnostne rabe energije in prometa.

  • Obzorje 2020 (ang. Horizon 2020) je največji program EU za raziskave in inovacije.

  • Projekti SESAR (ang. Single European Sky Air traffic mangament Research) zajemajo skupne projekte, ki bodo pripomogli k uspešnemu izvajanju osrednjega evropskega načrta za upravljanja zračnega prometa in so namenjeni posodobitvi sistema, povečanju varnosti in povezavo raziskovalnega in razvojnega projekta SESAR z njegovo uvedbo. Projekt SESAR koordinira s tem namenom ustanovljeno skupno podjetje SESAR.

  • Mehanizem celostne teritorialne naložbe (CTN) je namenjen uresničevanju ciljev trajnostnih urbanih strategij mestnih občin s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Kohezijskega sklada. Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) deluje v vlogi posredniškega organa za izbor operacij CTN.

  • Trenutna enotirna proga na železniškem odseku Divača – Koper ne izpolnjuje sodobnih transportnih zahtev in zaradi omejenih prepustnih zmogljivosti predstavlja ozko grlo v slovenskem in vseevropskem jedrnem železniškem omrežju TEN-T.

  • Cilj EU je vzpostavitev mednarodnih železniških koridorjev za evropsko železniško omrežje za konkurenčen tovorni promet, po katerem bodo lahko tovorni vlaki vozili pod dobrimi pogoji in bi z lahkoto prehajali z enega nacionalnega omrežja na drugo.

  • Državna rudarska strategija - Gospodarjenje z mineralnimi surovinami je temeljni dokument, s katerim se določajo cilji, usmeritve in pogoji za usklajeno raziskovanje in izkoriščanje oz. gospodarjenje z mineralnimi surovinami v Republiki Sloveniji, ob upoštevanju posebnosti in razširjenosti posameznih mineralnih surovin v posameznih območjih in potreb trga po njihovem gospodarskem izkoriščanju.