Skoči do osrednje vsebine

Teme in projekti Ministrstva za infrastrukturo

Teme

  • Cestni promet

    Prevoz potnikov in blaga, logistika, intermodalni prevoz, cestna infrastruktura, varnost v cestnem prometu

  • Železniški promet in žičniške naprave za prevoz oseb

    Železniška infrastruktura, intermodalni transport, pravice potnikov, varnost v železniškem prometu, koncesija za graditev žičniške naprave, varnost v žičniškem prometu

  • Letalski promet

    Zračni prostor, letališča in vzletišča, Enotno evropsko nebo, letalske nesreče, dovoljenja za zračni prevoz, varnost v letalskem prometu

  • Pomorski promet

    Vodenje in upravljanje čolnov, prireditve na morju, koprsko tovorno pristanišče, vpis plovil, varnost, nadzor in reševanje v pomorskem prometu

  • Trajnostna mobilnost

    Integriran javni potniški promet, ukrepi trajnostne mobilnosti, infrastruktura za alternativna goriva, multimodalna mobilnost

  • Energetika

    Oskrba z energijo, obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost, varčevanje z energijo, energetska prenova stavb, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov

Projekti

  • Namen Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE, ang. Connecting Europe Facility - CEF) je pospešiti naložbe na področju vseevropskih omrežij v sektorjih prometa, energije in telekomunikacij, ki bodo olajšale čezmejne povezave, spodbudile večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter prispevale k bolj konkurenčnemu in trajnostnemu socialnemu tržnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam.

  • Trenutna enotirna proga na železniškem odseku Divača – Koper ne izpolnjuje sodobnih transportnih zahtev in zaradi omejenih prepustnih zmogljivosti predstavlja ozko grlo v slovenskem in vseevropskem jedrnem železniškem omrežju TEN-T.

  • V obdobju 2014–2020 predstavlja Instrument za povezovanje Evrope ključni evropski finančni instrument za spodbujanje rasti, zaposlitev in konkurenčnosti s ciljno usmerjenimi naložbami v prometno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo.

  • Ministrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2014–2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta izvaja ukrepe s področja trajnostne rabe energije in prometa.

  • Obzorje 2020 (ang. Horizon 2020) je največji program EU za raziskave in inovacije.

  • eGAFOR

    Zaključen

    S projektom "Elektronska napoved za splošno letalstvo" (eGAFOR) bomo razvili tehnološko rešitev za sinhroniziran in vsebinsko usklajen produkt za območje srednje in vzhodne Evrope z namenom, da bi se povečala stopnja varnosti letenja in izboljšalo medsebojno sodelovanje meteoroloških služb (na omenjenem območju).

  • Znotraj programa Geothermica se izvaja tematski projekt Geotermalna energija za pridelovanje hrane (GEOFOOD), saj proizvodnja hrane v Evropi zahteva nadaljnje korake za zmanjšanje ogljičnega odtisa.

  • Namen projekta CA EED II »Usklajena dejanja na področju direktive o energetski učinkovitosti« je izboljšanje sodelovanja in prenos dobrih praks držav članic EU pri izvajanju nacionalnih Akcijskih načrtov za učinkovito rabo energije, prenosu Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti v nacionalno zakonodajo ter pri sprejemanju predloga nove direktive o energetski učinkovitosti, ki jo Evropska komisija predstavila konec leta 2016.

  • Za pripravo ekonomske in tehnične dokumentacije projektov celovite energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja, je Ministrstvo za infrastrukturo pri Evropski investicijski banki (EIB) pridobilo nepovratna EU sredstva iz sklada ELENA za izvajanje projekta GOVernment Deep Energy Renovation (kratica: GovDER) in sicer za tehnično pomoč ELENA (TP ELENA).

  • Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ang. Integrated National Energy and Climate Plan, je akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določaa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije:
    • razogljičenje (emisije TGP in OVE),
    • energetska učinkovitost,
    • energetska varnost,
    • notranji trg ter
    • raziskave, inovacije in konkurenčnost.

  • Namen EU projekta CA-RES III »Usklajena dejanja na področju direktive o obnovljivih virih – CA RES III« je izmenjava dobrih praks držav članic EU pri izvajanju nacionalnih Akcijskih načrtov za obnovljive vire in implementaciji ukrepov Direktive 2009/28/ES o spodbujanju rabe obnovljivih virih energije v nacionalno zakonodajo.

  • Mednarodni projekt DeCAS (Demonstration of coordinated ancillary services covering different voltage levels and the integration in future markets) se ukvarja z analizo sistemskih storitev, kot je aktiven odjem, nadzor posameznih enot glede napetosti in jalove energije.

  • C-Roads Slovenija je pilotni projekt uvajanja kooperativnih inteligentnih transportnih sistemov (C-ITS) za prenos informacij v realnem času.

  • C-Roads Slovenija 2 je naslednik projekta C-Roads Slovenija, pilotnega projekta uvajanja kooperativnih inteligentnih transportnih sistemov (C-ITS) za prenos informacij v realnem času.

  • CROCODILE 2

    Zaključen

    Namen projekta je izboljšanje prometnih in transportnih razmer preko implementacije mednarodno usklajenih ITS na koridorskem cestnem omrežju.

  • CROCODILE 3

    V teku

    Gre za nadaljevanje predhodnih projektov, ki jih je sofinancirala EU (CROCODILE in CROCODILE 2), v katerih so države članice sodelovale pri izboljšanju čezmejnega cestnega prometa z izvajanjem aplikacij ITS (Inteligentni prometni sistemi).

  • Namen vzpostavitve NCUP je zagotavljanje celovitega upravljanja prometa na trajnostni način z zagotavljanjem prometnih informacij v realnem času.

  • Namen vzpostavitve NCUP je zagotavljanje celovitega upravljanja prometa na trajnostni način z zagotavljanjem prometnih informacij v realnem času. S projektom se bodo izvajale aktivnosti druge faze integracije NCUP.

  • Evropska komisija je 22. avgusta 2019 odobrila evropska sredstva za projekt nadgradnje obstoječega tira železniške proge Maribor-Šentilj-državna meja. Gre za velik projekt, ki obsega nadgradnjo železniške proge v dolžini 18 km in katerega celotna vrednost znaša dobrih 253 milijonov evrov. 

  • Služba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 8. novembra 2017 izdala odločitev o finančni podpori projekta »Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti«. Namen projekta, ki je del Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, je izvedba celostne promocije trajnostnih oblik mobilnosti, ki bo zajela spodbujevalne in izobraževalne aktivnosti na ravni države ter pripravo strokovnih smernic za podjetja, institucije in lokalne skupnosti.

  • Obvoznica Krško

    Zaključen

    Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 24. oktobra 2017 izdala odločitev o podpori projekta izgradnje »Obvoznica Krško na odseku stari krški most (LC Krški most–Vrbina) do krožišča pri TC Krško na G1-5/0336 v km 2,600«. Projekt, katerega investicijska vrednost znaša 14,3 milijona evra, je del Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 in bo v višini 8,7 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  • Projekt izgradnje prve etape vzhodne obvoznice v Murski Soboti, katerega investicijska vrednost znaša 9,86 milijona evrov, je del Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 in je v višini 5,12 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  • Evropska komisija je 4. julija 2016 odobrila sofinanciranje v višini 63,5 milijonov evrov kohezijskih sredstev za velik projekt gradnje avtocestnega odseka Draženci – Mednarodni mejni prehod Gruškovje, ki je del Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. Celotna vrednost projekta je znašala dobrih 176,7 milijonov evrov.

  • Projekt izgradnje »Vzpostavitev Centra RS za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah na morju«, katerega investicijska vrednost je znašala 2,32 milijona evra, je bil sofinanciral iz sredstev Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 v višini 1,56 milijonov evrov iz Kohezijskega sklada.

  • Energetski koncept Slovenije (EKS) je osnovni razvojni dokument na področju energetike, ki na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez določa cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let oziroma 40 let.

  • V okviru projekta bodo na odseku Poljčane-Slovenska Bistrica izvedena dela z namenom povečanja tehničnih zmogljivosti proge (nosilnosti), varnosti in izboljšanje interoperabilnosti.

  • Namen izvedbe projekta je sanacija oz. obnova železniškega odseka med postajo Dekani in vozliščem Bivje.

  • Pripravljalna dela za gradnjo novega tira na železniške povezave med Divačo in Koprom.

  • Predmet projekta je izvedba nadgradnje železniške proge na odseku Zidani Most–Celje v dolžini 26,2 km.

  • ETCS - European Train Control System - evropski sistem za nadzor in vodenje vlakov.

  • Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 25. novembra 2019 izdala odločitev o podpori za projekt izgradnje »Obvoznica Kidričevo«, katerega investicijska vrednost znaša 14,7 milijonov evrov in bo v višini 6,67 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  • Namen projekta je bila izvedba geoloških in geomehanskih raziskav in priprava projektne dokumentacije PGD in projekta za izvedbo za izgradnjo druge cevi predora Karavanke, ki je bila podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja ter izgradnjo druge cevi predora.

  • Ministrstvo za infrastrukturo je s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori za projekt izdelave projektne dokumentacije navezovalne ceste 3. razvojne osi – Južna obvoznica Slovenj Gradec, katerega investicijska vrednost znaša 0,83 milijonov evrov in bo v višini 0,59 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  • Ministrstvo za infrastrukturo je s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori za projekt izgradnje navezovalne ceste Ljubečna - AC priključek Celje vzhod, katerega investicijska vrednost znaša 4,35 milijonov evrov in bo v višini 2,8 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  • V sklopu projekta je predvidena dograditev avtocestnega predora Karavanke, ki povezuje avtocesto A2 Karavanke–Obrežje v Republiki Sloveniji z avtocesto A11 Beljak–Karavanke v Republiki Avstriji. Projekt sta s skupno prijavo prijavila Avstrija in Slovenija. Koordinator projekta je Republika Avstrija.

  • Projekt izdelave študije izvedljivosti in projektne dokumentacije za izgradnjo nove predorske cevi sta s skupaj prijavili Avstrija in Slovenija. Koordinator projekta je Republika Slovenija. Rezultati tega projekta bodo uporabljeni v naslednji fazi modernizacije železniškega predora Karavanke.

  • NAPA4CORE

    V teku

    Cilj ukrepa je izboljšati pomorsko in kopensko dostopnost pristanišč v Trstu in Kopru, ki se nahajata na Baltskem in Sredozemskem koridorju vseevropskega jedrnega omrežja.

  • I_HeERO

    Zaključen

    eCall (na podlagi evropske številke za klic v sili 112) je sistem za klic v sili, ki samodejno opozori reševalne službe v primeru trčenja vozila.

  • GAINN4MOS

    Zaključen

    Gre za združen projekt številnih držav članic, ki je prispeval k oskrbovanju pristanišč z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP) v Atlantiku in Sredozemlju.

  • Pilotni projekt je bil osredotočen na razvoj in vzpostavitev inovativnega logističnega koridorja za prevoz hlajenih svežih živilskih proizvodov iz Izraela v srednjo Evropo, katerega cilj je bil premik tovora s cest na železnico, da bi se skrajšal dobavni časa hlajenih izdelkov in zmanjšali stroški kopenskega prevoza.

  • ELEMED

    Zaključen

    Projekt v okviru iniciative »Pomorske avtoceste« se je osredotočil na oceno možnosti uvedbe oskrbe z električno energijo na kopnem in električnega pogona za ladje v vzhodnem Sredozemlju, in sicer pristanišču Koper in v okviru pobratenega projekta pristanišču Limassol (Ciper) ter grških pristaniščih Killini in Pirej.

  • CarEsmatic

    Zaključen

    Izvedba projekta je pripomogla k izboljšanju znanja glede potreb pri distribuciji električnih in hibridnih avtomobilov, ki omogoča, da bodo predvsem sredozemska pristanišča lahko sledila trendom v avtomobilski industriji in bodo pripravljena za sprejem tudi tovrstnega tovora.

  • Namen projekta je izboljšanje interoperabilnosti železniškega sistema s tehničnimi specifikacijami, ki se navezujejo na potniške in tovorne storitve, v skladu z evropskimi uredbami. S tem bodo pristopili k izpolnjevanju oz. implementaciji TSI standardov na slovenskem železniškem omrežju.

  • sAFE

    V teku

    Namen projekta je razvoj naprav za starejše modele osebnih vozil in ostale kategorije vozil, z namenom razširitve uporabe storitve eCall – vseevropski klic v sili (112) potnikov v vozilu ali samodejno prek aktivacije senzorjev v vozilu, po trčenju.

  • SiLNGT

    V teku

    Projekt uvaja nove tehnologije in inovacije v načinih prevoza, s poudarkom na dekarbonizaciji, varnosti in inovativnih tehnologijah. V ta namen bosta zgrajeni dve modelni polnilnici za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) v Sloveniji.

  • cHAMeleon

    Zaključen

    Splošni cilj projekta je preučiti trg tovornega prometa za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) na območju Sredozemskega koridorja (Barcelona-Ljubljana), z namenom omogočiti hitro uvajanje zemeljskega plina kot alternativnega čistega goriva. Poleg tega projekt preučuje polnjenje plovil z LNG v pristanišču v Barceloni.

  • NEXT-E

    V teku

    Glavni cilj projekta je pospešiti uvajanje večnamenske polnilne infrastrukture za električna vozila s poudarkom na potovanju na dolge razdalje. V okviru projekta bo razvita pilotna mreža 222 multi-standardnih hitrih in 30 ultra hitrih polnilnih postaj na štirih koridorjih jedrnega omrežja TEN-T. Projekt bo pripomogel k razvoj trga električnih vozil v kohezijskih državah.

  • URBAN-E

    V teku

    Cilj projekta pospešiti e-mobilnost, intermodalni transport in zelene transportne storitve v mestnih središčih ter zagotoviti povezljivost in standardiziranost omrežja, s čimer bo dosežen tudi cilj znižanja CO2 emisij. Študija s pilotnim uvajanjem se izvaja v glavnih mestnih vozliščih Bratislave, Zagreba in Ljubljane.

  • MULTI-E

    V teku

    V okviru projekta bodo upravičenci zagotovili več rešitev za čisti prevoz, ki temelji na alternativnih gorivih, in zagotoviti vrsto trajnostnih prevoznih storitev. Vzpostavljena bo mreža polnilnic za stisnjeni zemeljski plin, mreža električnih polnilnic visoke moči ter mestne in regionalne avtobusne povezave.

  • SLOWAM

    Zaključen

    Projekt SLOWAM se nanaša na nakup in implementacijo Wide Area Multilateration sistema, namenjenega vodenju in nadzoru zračnega prometa. V okviru projekta se je vzpostavila tehnologija, ki se uporablja za določanje pozicije letala.

  • Projekt se nanaša na letališče Ljubljana, ki je del jedrnega omrežja TEN-T. V okviru projekta je bil implementiran Začetni letališki operativni načrt (ang. Initial Airport Operation Plan), s katerim se je prek izmenjave podatkov v realnem času izboljšala učinkovitost operacij na letališču.

  • V okviru projekta je bila pripravljena študija tehnične izvedljivosti, s katero so razvili in potrdili centraliziran koncept obdelave letalskih informacij in podatkov, ki so namenjeni operativni uporabi, ter njihovo distribucijo. Študija je vključevala pripravo koncepta, izvedbo demo verzije in izdelavo analize stroškov in koristi.

  • Projekti SESAR (ang. Single European Sky Air traffic mangament Research) zajemajo skupne projekte, ki bodo pripomogli k uspešnemu izvajanju osrednjega evropskega načrta za upravljanja zračnega prometa in so namenjeni posodobitvi sistema, povečanju varnosti in povezavo raziskovalnega in razvojnega projekta SESAR z njegovo uvedbo. Projekt SESAR koordinira s tem namenom ustanovljeno skupno podjetje SESAR.

  • Gradnja 7 tunelov (od T1 do T7), od tega 16,671 km glavnih cevi in 12,712 km servisnih cevi. V projektu je vključeno tudi projektno vodenje, ki poleg notranjih stroškov projektnega podjetja in inženiringa obsega še gradbeni nadzor in monitoringe vezane na okoljsko zakonodajo.

  • Namen tega podpornega ukrepa je krepitvi institucionalnih zmogljivosti in učinkovitosti javnih uprav in služb v zvezi z razvojem in izvajanjem projektov na jedrnem omrežju TEN-T. S tem se zagotavlja podpora državam članicam, upravičenim do sredstev Kohezijskega sklada, ki imajo lahko težave pri načrtovanju projektov, ki so dovolj dodelani in/ali kakovostni in imajo zadostno EU dodano vrednost.

  • Cilj EU je vzpostavitev mednarodnih železniških koridorjev za evropsko železniško omrežje za konkurenčen tovorni promet, po katerem bodo lahko tovorni vlaki vozili pod dobrimi pogoji in bi z lahkoto prehajali z enega nacionalnega omrežja na drugo.

  • Tehnična pomoč je namenjena zbiranju in deljenju podatkov v zvezi z lokacijami infrastrukture za alternativna goriva in za oblikovanje postopkov za vzpostavitev učinkovitega mehanizma usklajevanja teh podatkov na ravni EU, z dodelitvijo edinstvenih identifikacijskih kod operaterjem polnilnih točk in ponudnikom storitev e-mobilnosti.

  • Tehnična pomoč za razvoj in uvedbo evropskih podatkovnih standardov za javni prevoz Transmodel, NeTEx in SIRI za zagotavljanje multimodalnih storitev potovanja po vsej Uniji. Na področju javnega prevoza, zlasti v zvezi z informacijami o večmodalnosti in pametnim izdajanjem vozovnic, bo velika potreba po usklajenosti zadevala širok nabor standardov in tehničnih specifikacij.

  • TN ITS GO

    V teku

    Namen projekta je izmenjava prostorskih podatkov, ki so bistvenega pomena za uporabo aplikacij ITS (inteligentni transportni sistemi). V projektu sodeluje skupina strokovnjakov iz 15 držav članic EU, ki bodo opravljali delo skupaj z izdelovalci elektronskih zemljevidov. Slovenski partner v projektu je Javna agencija RS za varnost prometa.

  • Na ozemlju Slovenije in širšem prostoru EU je cilj ponuditi celovite informacije o ponudbi potovanj z javnimi in zasebnimi prevozniki, s čimer bo potnikom omogočeno neovirano, več modalno in čezmejno potovanje »od vrat do vrat«. Nepovratna EU sredstva so namenjena izvedbi nalog na področju ITS, ki se nanašajo na zagotavljanje implementacije storitev več modalnih potovalnih informacij na TEN-T omrežju, z združevanjem javnih organov, ponudnikov storitev javnega potniškega prevoza in ponudnikov vseevropskih večmodalnih potovalnih informacij.

  • Cilj evropskih gospodarskih interesnih združenj (EGIZ, ang. EEIG) je čim boljše in čim bolj enostavno čezmejno sodelovanja pri izvajanju projektov, ki bodo izboljšali konkurenčnost evropskega železniškega sektorja. V EGIZ sodelujejo tudi slovenska podjetja in organizacije.

  • Tehnična pomoč v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope za aktivnosti Slovenije na koridorjih jedrnega omrežja TEN-T.

  • Celostna prometna strategija je strateški dokument za načrtovanje prometa s poudarkom na ukrepih za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Za javni razpis v vrednosti 2,6 milijonov evrov sredstev Kohezijskega sklada je Služba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 8. oktobra 2015 izdala odločitev o podpori. V letih 2016 in 2017 je bilo na ravni občin izdelanih 62 celostnih prometnih strategij, v skupni višini 1,8 milijonov EU sredstev ter 0,3 miljona evrov iz namenskih sredstev državnega proračuna.

  • Mehanizem celostne teritorialne naložbe (CTN) je namenjen uresničevanju ciljev trajnostnih urbanih strategij mestnih občin s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Kohezijskega sklada. Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) deluje v vlogi posredniškega organa za izbor operacij CTN.

  • Na podlagi povabila Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je 12 razvojnih regij predlagalo ključne regijske in med-regijske projekte ter predloge sektorskih projektov. Za področje trajnostne mobilnosti je v DRR vključenih 57 predlogov projektov, katerih ocenjena vrednost znaša 297,9 milijona evrov, od tega 109,6 milijona evrov EU sofinanciranja.

  • Ukrep je namenjen sofinanciranju izgradnje vozlišč P+R (angleško Park and Ride, slovensko parkiraj in presedi). To so parkirišča, kjer vozniki osebnih avtomobilov s sopotniki lahko prestopajo na bolj trajnostne načine in oblike mobilnosti (javni potniški promet, kolo). Javni razpis za sofinanciranje investicije v vozlišča P+R v vrednosti 4,2 milijona evrov, ki bodo sofinancirani iz Kohezijskega sklada, je Služba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko potrdila 20. decembra 2017.

  • Ukrep je namenjen sofinanciranju operacij, ki bodo prispevale k razvoju trajnostne mobilnosti, in se izvaja prek javnih razpisov, namenjenih občinam z mestnimi območji (mestnimi naselji s pripadajočimi naselji mestnih območij). Javni razpis v vrednosti 17 milijonov evrov, ki bodo sofinancirani iz Kohezijskega sklada v okviru Operativnega programa za izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, je Služba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko potrdila 27. septembra 2017.

  • Evropska komisija je 8. septembra 2020 z izvedbenim sklepom obrila evropska sredstva v višini 80 milijonov evrov za sofinanciranje projekta gradnje 2. tira Divača-Koper, in sicer za gradnjo tunela T8 ter viaduktov V1 in V2.

  • Ministrstvo za infrastrukturo je 16. 11. 2020 s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori za projekt varnostno-tehnične nadgradnje železniškega predora Karavanke, katerega investicijska vrednost znaša 79,3 milijonov evrov in bo v višini 49,2 milijonov evrov sofinanciran iz Kohezijskega sklada. Projekt, ki je del Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, obsega nadgradnjo železniškega tunela in proge v skupni dolžini okoli 6,1 km.

  • Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda (Strategija) bo določila leto prenehanja rabe premoga za proizvodnjo električne energije v Sloveniji in strategijo pravičnega prehoda dveh slovenskih regij, ki sta močno zaznamovani s premogovništvom – Savinjsko-Šaleške (SAŠA) regije in Zasavske regije.

  • V okviru projekta bo pripravljena projektna dokumentacija, ki je pogoj za začetek glavnih del za nadgradnjo ozkega grla na območju železniškega vozlišča Ljubljana in zajema glavno železniško postajo Ljubljana, železniške postaje Šiška, Zalog in Moste ter železniške povezave med njimi.

  • V okviru projekta je načrtovana izgradnja 301 parkirnega mesta za tovorna vozila v industrijski coni Sermin v Kopru. Parkirišče bo v celoti osvetljeno, ograjeno, varovano z alarmom in pod video nadzorom. Uporabnikom bodo na voljo varna in varna parkirišča, opremljena s stranišči, tuši in Wi-Fi povezavo.

  • Luka Koper d.d. bo v okviru Evropskega projekta za električno napajanje ladij s kopnega (ang. European Flagship Action for cold ironing in ports - EALING) pridobila ustrezno strokovno dokumentacijo za izgradnjo novega sistema za električno napajanje ladij z obale na priveznem mestu za Ro-Ro ladje (ang. roll-on/roll-off, ladje za prevoz tovora na kolesih) v 3. bazenu pristanišča Koper, med drugim tehnične študije za elektrifikacijsko infrastrukture sodelujočih pomorskih pristanišč, načrt zanesljivega in trajnostnega napajanja z električno energijo, analizo stroškov in koristi, finančno shemo za posojilo idr.

  • Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 24. 3. 2021 odobrila sofinanciranje projekta nadgradnja in posodobitev postaje Pragersko in železniškega vozlišča iz evropskih sredstev. Gre za projekt katerega celotna vrednost znaša dobrih 90 milijonov evrov in bo v višini 40 milijon evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020.

  • Projekt se nanaša na oblikovanje koordinacijskega mehanizma nacionalnih točk dostopa do prometnih podatkov kot to določa Direktiva 2010/40/EU. Splošni cilj projekta NAPCORE je usposobiti nacionalne kontaktne točke kot hrbtenico za ITS digitalno infrastrukturo in olajšati nacionalno in EU operativno koordinacijo za harmoniziranje in izvajanje evropskih specifikacij.

  • Ministrstvo za infrastrukturo je s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori za projekt izgradnje navezovalne ceste Ljubečna - AC priključek Celje vzhod, katerega investicijska vrednost znaša 3,6 milijonov evrov in bo v višini 2,6 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  • Projekt »Izdelava dokumentacije za 2. odsek 3. razvojne osi jug, na odseku od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika ter do priključka Črnomelj jug« zajema pripravo dokumentacije za celoten drugi odsek tretje razvojne osi jug, ki je razdeljen na tri pododseke:
    A - 8 kilometrov od priključka Maline do priključka Metlika – sever,
    B - 2,5 kilometra od priključka Metlika – sever do mejnega prehoda Metlika in
    C - 20 kilometrov od razcepa Gradnik do Črnomlja – jug.
    8 milijonov evrov vreden projekt bo v višini 2,15 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

  • Državna rudarska strategija - Gospodarjenje z mineralnimi surovinami je temeljni dokument, s katerim se določajo cilji, usmeritve in pogoji za usklajeno raziskovanje in izkoriščanje oz. gospodarjenje z mineralnimi surovinami v Republiki Sloveniji, ob upoštevanju posebnosti in razširjenosti posameznih mineralnih surovin v posameznih območjih in potreb trga po njihovem gospodarskem izkoriščanju.

  • Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 24. 11. 2021 odobrila sofinanciranje projekta "Izdelava dokumentacije za izgradnjo hitre ceste za 2. odsek 3. razvojne osi sever od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug". Projekt, katerega investicijska vrednost znaša 16,77 milijonov evrov, bo v višini nekaj manj kot 11 milijonov evrov sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.