Pristaniška infrastruktura

Posodobitev pristanišč je eden od pogojev za kakovostnejše in učinkovitejše vključevanje Slovenije v evropsko prometno omrežje ter zagotavlja ugodnejši pretok blaga, storitev in potnikov. Koprsko pristanišče je del jedrnega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in s tem ena od najpomembnejših povezovalnih prometnih platform v Sloveniji, saj  v njem opravljajo vse glavne prevozno-logistične dejavnosti državnega in širšega regionalnega pomena. Ima izrazito ugodno strateško geografsko lego za oskrbo trgov srednje in vzhodne Evrope. Razvoj koprskega pristanišča izvajamo v skladu z državnim prostorskim načrtom za koprsko tovorno pristanišče. Načrtujemo podaljšanje in preureditev pomolov, nadgradnjo obstoječe infrastrukture, poglabljanje vplovnih kanalov in pristaniških bazenov, izgradnjo potniškega terminala ter razvoj infrastrukture za oskrbo ladijskega prometa z alternativnimi gorivi.

Varnost pomorskega prometa

Zaradi naraščanja pomorskega prometa je zagotavljanje varnosti v pomorskem prometu naša primarna skrb. Zato skrbimo za sprejem in izvajanje nacionalnega in mednarodnega pomorskega prava, konvencij in drugih obveznih instrumentov Mednarodne pomorske organizacije ter prava Evropske unije. Slovenija v okviru članstva v Evropski uniji aktivno sodeluje pri oblikovanju bodočih predpisov in politik na širokem področju, ki sodi v okvir evropske prometne in celostne pomorske politike in se dotika digitalizacije v pomorskem prometu, varnosti in zaščite, izobraževanja in usposabljanja pomorščakov ter socialne agende v pomorskem prometu.

Aktivno sodelujemo tudi z Mednarodno pomorsko organizacijo, Mednarodno hidrografsko organizacijo, Pariškim memorandumom o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, ter drugimi mednarodnimi organizacijami in institucijami.

Ključne aktivnosti, ki jih izvajamo za izboljšanje varnosti v pomorskem prometu, vključujejo nadgradnjo centra za nadzor prometa in upravljanje v kriznih situacijah, upravljanje nacionalnega sistema SafeSeaNet, vzpostavitev skupnega okolja za izmenjavo informacij o pomorskem nadzoru, hidrografske meritve slovenskega morja in izdajo pomorskih kart. Da bi zmanjšali administrativna bremena za pomorsko gospodarstvo, smo vzpostavili nacionalno enotno okno za pomorski promet, s katerim sledimo tehnološkemu razvoju in digitalizaciji na področju elektronskega poslovanja.

Varovanje morskega okolja

Varovanje morskega okolja v Sloveniji urejajo predvsem zakonodaja s področja ohranjanja in varstva narave, voda in okolja, kulturne dediščine, kopalnih voda in drugih področij splošne rabe, pa tudi s področja pomorstva, ribištva, energetike in druge posebne rabe morja ter celo s področja prostorskega načrtovanja in lokalne samouprave, vendar v Sloveniji ni predpisa, ki bi enotno urejal sistem varovanja morskega okolja.

Na ravni mednarodne skupnosti se v zadnjih letih pritisk na onesnaževalce v pomorstvu stopnjuje predvsem z zakonodajnega vidika. Slovenija ta pristop podpira, saj si želimo živeti v varnem in čistem okolju. Aktivno si prizadevamo, da bi razvoj pomorskega sektorja in pristanišč v naši širši soseščini v čim večji meri upošteval okoljske zaveze ter čim manj vplival na prebivalce in okolje. S tem namenom sodelujemo pri oblikovanju in izvajanju zavez za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v pomorstvu in predpisov za varovanje morskega okolja pred onesnaženjem. Podpiramo mednarodno usklajen pristop pri naslavljanju okoljskih izzivov na širšem območju Jadransko-jonskega morja in Sredozemlja ter usklajen pristop pri ukrepanju v primeru pomorskih nesreč ali onesnaženja morja.

Pomorščaki in izobraževanje v pomorstvu

Človeški dejavnik je pomemben ne le za pomorsko varnost in varovanje morskega okolja, ampak tudi kot podpora rasti in blaginji pomorskega gospodarstva v Evropi. Slovenija se je z ratifikacijo mednarodne konvencije o standardih za usposabljanje, pooblastilih in opravljanju straže pomorščakov (STCW) zavezala, da bo v svojih izobraževalnih zavodih upoštevala zahteve, ki jih konvencija predpisuje za šolanje pomorščakov. Znanje, ki ga pomorščaki pridobijo, je nujno potrebno za kakovosten razvoj gospodarstva, saj optimalno delovanje prometnega sistema zagotavlja učinkovite prometne in prevozne storitve, ki so gibalo razvoja narodnega gospodarstva.