Skoči do osrednje vsebine

V slovenskem teritorialnem morju se odvija mednarodni pomorski promet, in sicer mednarodni tovorni promet v mednarodnem tovornem pristanišču Koper ter mednarodni potniški promet v pristaniščih Koper, Izola in Piran.

Pristanišče Luka Koper ponoči

Foto: egon69, GettyImages/GulliverFilm&Foto

Vloga pristanišča

Koprsko tovorno pristanišče je eno najmodernejših v tem delu sveta in je z zaledjem povezano s cesto in železnico. Pristanišče, ki je stičišče pomorskih in kopenskih prometnih poti, omogoča mednarodne trgovinske tokove zaradi svoje izredne geoprometne lege ob vzhodnem vseevropskem koridorju.

Predstavlja konkurenčno prednost za izvoznike in uvoznike iz Slovenije in zalednih evropskih držav, saj je prevoz tovorov iz srednje Evrope na Bližnji in Daljni vzhod za nekaj dni krajši kot iz zahodnoevropskih pristanišč. V koprskem pristanišču so terminali za generalni tovor (kot je naprimer kava, riž, sladkor, bombaž, in podobno), sadje in lahko pokvarljivo blago, les, živino, ostale razsute tovore (naprimer rude, minerali, krmila, glinica), žito, tekoči tovor ter kontejnerski, avtomobilski, RO-RO ter potniški terminal. Pristaniška infrastruktura je sicer v lasti države, vendar z njo, v skladu z veljavnimi predpisi, upravlja delniška družba Luka Koper d.d. To je eden pomembnejših gospodarskih subjektov občine Koper in države Slovenije, saj s svojo dejavnostjo prispeva k mednarodnemu uveljavljanju mesta in širšega okolja.

Temeljni dokument, ki omogoča razvoj koprskega pristanišča, je Državni prostorski načrt za celovito ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Vlada ga je potrdila junija 2011.

Iskalnik