Skoči do osrednje vsebine

Železniški promet in žičniške naprave za prevoz oseb

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Kontaktni center za informacije o ukrepih Ministrstva za infrastrukturo za zajezitev virusa COVID-19

Informacije in pojasnila o veljavnih ukrepih s področja infrastrukture in prometa lahko dobite na elektronskem naslovu mzi.koronavirus@gov.si in na telefonski številki 01 478 7167.
Kontaktni center deluje vse delovne dni od 8. do 18. ure.

Kontaktni center Ministrstva za infrastrukturo

Na vprašanja v zvezi z brezplačno vozovnico za upokojence, starejše od 65 let, vojne veterane in imetnike evropske kartice ugodnosti invalida odgovarjamo med delavniki od 8. do 16. ure na telefonski številki (02) 292 73 89 ali po e-pošti na naslovu mzi.bv@gov.si.

Železniško omrežje v Republiki Sloveniji je v lasti države in obsega 1.207,07 km železniških prog. Z razvojem železniškega prometa želimo zagotoviti varen, zanesljiv in ekološko sprejemljiv način prevoza potnikov in blaga, čim večjo regijsko in medregijsko povezanost ter učinkovito oskrbo gospodarstva.

Žičniški promet ima v okviru javnega prometnega sistema Republike Slovenije specifično vlogo in pomen. Žičniški sistem zagotavlja mobilnost potnikov in tovora do demografsko ogroženih krajev, kjer druge vrste prometa ne morejo obratovati in predstavlja najbolj ekološko obliko prevoza.

Železniški sistem v Republiki Sloveniji predstavlja celoto objektov, tirov in tirnih naprav ter tirnih vozil. Ti služijo izvajanju železniškega prometa in upravljanju železniškega sistema kot celote. Uporabnikom je na voljo javni železniški promet, javna železniška infrastruktura je v lasti države. Za gradnjo, nadgradnjo, obnovo in vzdrževanje javne železniške infrastrukture je zadolžena Direkcija za infrastrukturo, železniško infrastrukturo pa upravlja podjetje Slovenske železnice – Infrastruktura, d.o.o. Podjetje Slovenske železnice – Potniški promet, d.o.o., z okoli 525 vlaki na leto prepelje približno 15 milijonov potnikov, Slovenske železnice – Tovorni promet, d.o.o., pa okoli 2 milijona ton blaga (2017).

S cilji programa razvoja železniške infrastrukture sledimo skupnemu cilju trajnostnega razvoja Slovenije. Naši cilji so povečanje konkurenčnosti gospodarstva z zmanjšanjem potovalnih časov, odprava slabše pretočnosti in znižanje prevoznih stroškov, povezljivost javnega železniškega omrežja z omrežjem EU, boljša dostopnost do posameznih regij in boljša medregijska povezava, večja prometna varnost, manjša obremenitev okolja, učinkovitejše vodenje prometa, znižanje obratovalnih stroškov, uvedba interoperabilnosti, zagotavljanje standardov, urejenih in varnih postaj ter postajališč javnega potniškega prometa.

Med prednostnimi programskimi nalogami na področju železnic je izvajanje Strategije razvoja prometa v RS do leta 2030 ter Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v RS do leta 2030. V okviru tega je poseben poudarek na razvoju vseevropskih prednostnih železniških koridorjev ter s tem povezanem črpanju sredstev EU za sofinanciranje projektov.

Javna agencija za železniški promet  vodi nacionalni register tirnih vozil in je skupaj z Inšpektoratom RS za infrastrukturo odgovorna za nadzor varnosti v železniškem prometu.

Interoperabilnost

Tehnična in tehnološka raznolikost železniških sistemov evropskih držav je ena glavnih ovir pri zagotavljanju enotnega evropskega prometnega sistema in s tem konkurenčnosti železnice. Po državah razdrobljen razvoj železnic je pripeljal do različnih sistemov elektrifikacije, signalnovarnostnih naprav, vodenja prometa vlakov in različnih predpisov. Da bi ustvarila enoten prometni sistem, je Evropska unija sprejela posebno Direktivo o interoperabilnosti železniškega Sistema ter na njeni osnovi uredbe o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, katerih cilj je zagotoviti tehnično usklajenost evropskega železniškega sistema. Zahteve interoperabilnosti, ki jim sledimo tudi v Sloveniji, se nanašajo na gradnjo, nadgradnjo, obnovo, obratovanje in vzdrževanje železniškega sistema ter strokovne in zdravstvene kvalifikacije osebja.

Kombinirani prevoz in intermodalni promet

Načela kombiniranega prevoza so skladna z uredbo pravnega reda EU. Zajema razdalje dovoza in odvoza po cestnem omrežju, opravljanja dovoza in odvoza, dovoljene skupne mase vozil za dovoz in odvoz, oprostitve plačila cestne pristojbine za tuje vozilo, izjeme omejitev prometa tovornih vozil, dokumente, ki jih mora za izvajanje dovoza in odvoza zagotoviti prevoznik in obvezne statistične podatke za potrebe ES.
 
V zadnjem času v Evropi večinoma govorimo o intermodalnem prometu. Gre za obliko sonaravnega in trajnostnega prometa, pri katerem se povezujejo različne vrste transportnih nosilcev. To razbremenjuje obstoječo infrastrukturo in zmanjšuje negativne vplive na okolje. Kombinirani prevoz je le eden od načinov intermodalnega prometa.

Zakonodaja s področja železniškega prometa