GOV.SI

Slovenija je izvorna dežela kranjske čebele, ki jo odlikujejo mirnost, delavnost in odlična orientacija. V številnih deželah so avtohtone čebele zaradi vnašanja tujerodnih čebel z leti izginile, pri nas pa se je avtohtona čebela ohranila vse do danes. K temu je prispevala tudi pristopna pogodba Slovenije k Evropski uniji in Resolucija o zaščiti kranjske čebele z zavezo, da bomo izvajali ukrepe, potrebne za ohranitev kranjske čebele.

Pomen čebel in opraševanja

Življenjska doba čebel delavk je od nekaj dni pa do  enega leta. Odvisna je od sezone, količine hrane in aktivnosti, ki jih počnejo skozi življenje. V vseh obdobjih leta je za dosego maksimalne življenjske dobe pomembna ustrezna hrana. Čebele gnetejo cvetni prah in prenašajo nektar v istem starostnem obdobju, kot gradijo satje. Od pašnih čebel sprejemajo nektar, ki ga ventilirajo na jezičku, nekaj pa ga razdelijo drugim čebelam. Te ga po daljšem prezračevanju odložijo v celice, kjer še naprej zori v med.

Vrednost vseh čebeljih pridelkov pa je veliko manjša od koristi, ki jo imamo zaradi opraševanja. Čebele in drugi opraševalci predstavljajo neprecenljivo vrednost tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika:

  • kmetijska proizvodnja, neodvisna od opraševanja, se je v zadnjih 50 letih podvojila;
  • kmetijska proizvodnja, za katero je potrebno opraševanje, pa se je povečala za štirikrat;
  • od opraševanja je tako odvisna tretjina pridelane hrane na svetu;
  • FAO ocenjuje, da je opraševanje potrebno pri 71 % rastlinskih vrstah, gojenih za prehrano ljudi;
  • 90 % vse hrane je proizvedeno iz teh pridelkov.

Poleg pomena čebel za uspešno kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja preskrbo s hrano, je treba omeniti še njihovo vlogo pri ohranjanju ekološkega ravnotežja in biotske raznovrstnosti v naravi.

Statistični podatki

Po podatkih centralnega registra čebelnjakov je bilo leta 2017 v Sloveniji 10.579 čebelarjev, ki so imeli 13.975 čebelnjakov oziroma stojišč s 195.259 čebeljimi družinami. V prvi četrtini leta 2017 se je število ekoloških čebelarjev povzpelo na 65. K temu pripomore Program razvoja podeželja 2014-2020, ki subvencionira 22,31 EUR/čebeljo družino v ekološki pridelavi.

Povprečna starost čebelarja je po podatkih iz registra čebelnjakov 58,3 let. V letu 2013 so imeli čebelarji v povprečju 16 čebeljih družin. Prevladujoči način čebelarjenja je v AŽ-panjih (Albert Žnideršič), kjer je naseljenih kar 93 % čebeljih družin.

Po podatkih Statističnega urada je bilo v Sloveniji leta 2016 pridelano 1.298 ton medu. V letu 2017 je bilo pridelano 19,4 ton ekološkega medu.

Proizvodnja in odkup

Čebelarstvo ima v Sloveniji velik gospodarski pomen. Čebelje pridelke (med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup) človek uporablja kot hrano in kot pomoč pri lajšanju zdravstvenih težav. Čebelji pridelki so tudi pomembna surovina za pridobivanje nekaterih živilskih in drugih proizvodov.

Potrošnja medu presega domačo proizvodnjo in znaša okrog 1,4kg/na prebivalca na leto. V zadnjih desetih letih se bistveno ne spreminja. Stopnja samooskrbe se od leta 2010 giblje med 20 % in 85 %, v letu 2016 je znašala 58,9 %. Izvoz medu se v obdobju 2010-2016 povečuje, gibal se je med 32 ton medu  (v 2011) in 234 ton medu (v 2016). Uvoz medu se v obdobju 2010-2015 povečuje, in sicer iz 585 ton (v 2010) na 1.425 ton medu (v 2014) ter 917 ton (v 2016).

Odkupne cene vseh vrst medu v Sloveniji so v zadnjih letih narasle. V letih 2005-2008 so se gibale okoli 2 EUR/kg, medtem ko je odkupna cena v letu 2016 znaša 4,66 EUR/kg. Precej višjo ceno čebelarji dosegajo s prodajo na tržnicah. Cena medu na tržnicah je od leta 2010 narasla iz 5,6 EUR/kg medu na 9,85 EUR/kg medu. Slovenski čebelarji več kot  80 % medu prodajo na domu. V zadnjih desetih letih je opazen trend povečanja prodaje na tržnicah. V letu 2010 se je na tržnicah prodalo 137 ton medu, v letu 2016 le 60 ton medu.

Priznana rejska organizacija in odobrena vzrejališča čebeljih matic

V Sloveniji so čebelarji organizirani v okviru ene priznane rejske organizacije, ki izvaja rejski program za kranjsko čebelo (Apis mellifera carnica). V skladu z rejskim programom mora potekati tudi vzreja čebeljih matic, ki se izvaja na odobrenih vzrejališčih čebeljih matic.

Priznana rejska organizacija je Čebelarska zveza Slovenije.

Seznam odobrenih vzrejališč čebeljih matic (pdf)