Skoči do osrednje vsebine

Slovenija je izvorna dežela kranjske čebele, ki jo odlikujejo mirnost, delavnost in odlična orientacija. V številnih deželah so avtohtone čebele zaradi vnašanja tujerodnih čebel z leti izginile, pri nas pa se je avtohtona čebela ohranila vse do danes. K temu je prispevala tudi pristopna pogodba Slovenije k Evropski uniji in Resolucija o zaščiti kranjske čebele z zavezo, da bomo izvajali ukrepe, potrebne za ohranitev kranjske čebele.

Pomen čebel in opraševanja

Življenjska doba čebel delavk je od nekaj dni pa do enega leta. Odvisna je od sezone, količine hrane in aktivnosti, ki jih počnejo skozi življenje. V vseh obdobjih leta je za dosego maksimalne življenjske dobe pomembna ustrezna hrana. Čebele gnetejo cvetni prah in prenašajo nektar v istem starostnem obdobju, kot gradijo satje. Od pašnih čebel sprejemajo nektar, ki ga ventilirajo na jezičku, nekaj pa ga razdelijo drugim čebelam. Te ga po daljšem prezračevanju odložijo v celice, kjer še naprej zori v med.

Vrednost vseh čebeljih pridelkov pa je veliko manjša od koristi, ki jo imamo zaradi opraševanja. Čebele in drugi opraševalci predstavljajo neprecenljivo vrednost tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika:

  • kmetijska proizvodnja, neodvisna od opraševanja, se je v zadnjih 50 letih podvojila
  • kmetijska proizvodnja, za katero je potrebno opraševanje, pa se je povečala za štirikrat
  • od opraševanja je tako odvisna tretjina pridelane hrane na svetu
  • FAO ocenjuje, da je opraševanje potrebno pri 71 % rastlinskih vrstah, gojenih za prehrano ljudi
  • 90 % vse hrane je proizvedeno iz teh pridelkov

Poleg pomena čebel za uspešno kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja preskrbo s hrano, je treba omeniti še njihovo vlogo pri ohranjanju ekološkega ravnotežja in biotske raznovrstnosti v naravi.

Statistični podatki

Po podatkih centralnega registra čebelnjakov je bilo oktobra 2020 v Sloveniji 11.293 čebelarjev, ki so čebelarili z 213.581 čebeljimi družinami. V letu 2020 se je število ekoloških čebelarjev povzpelo na 88. K temu pripomore Program razvoja podeželja 2014-2020, ki subvencionira 22,31 EUR/čebeljo družino v ekološki pridelavi.

V letu 2020 so imeli čebelarji v povprečju 17,48 čebeljih družin. Prevladujoči način čebelarjenja je v Alberti-Žnideršičevih panjih ali AŽ-panjih, kjer je naseljenih kar 90 % čebeljih družin.

Po podatkih Statističnega urada je bilo v Sloveniji leta 2020 pridelano 1293 ton medu, od tega 34 ton ekološkega medu.

Proizvodnja in odkup

Čebelarstvo ima v Sloveniji velik gospodarski pomen. Čebelje pridelke (med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup) človek uporablja kot hrano in kot pomoč pri lajšanju zdravstvenih težav. Čebelji pridelki so tudi pomembna surovina za pridobivanje nekaterih živilskih in drugih proizvodov.

Potrošnja medu presega domačo proizvodnjo in znaša okrog 1 kg/na prebivalca na leto. V zadnjih desetih letih se bistveno ne spreminja. Stopnja samooskrbe se od leta 2010 giblje med 20 % in 85 %, v letu 2020 je znašala 67 %. Izvoz medu se je v obdobju 2010-2020 povečal s 40 ton na 306 ton medu. Ravno tako se je v tem obdobju povečal uvoz medu, iz 585 ton na 1106 ton medu.

Odkupne cene vseh vrst medu v Sloveniji so v zadnjih letih narasle. V letu 2010 je odkupna cena medu (vseh vrst) znašala 3,18 EUR/kg, medtem ko je v letu 2020 znašala 5,39 EUR/kg. Precej višjo ceno čebelarji dosegajo s prodajo na tržnicah. Cena (vseh vrst) medu na tržnicah je od leta 2010 narasla iz 5,67 EUR/kg medu na 10,08 EUR/kg medu (v letu 2020). Slovenski čebelarji več kot 80 % medu prodajo na domu. V zadnjih letih se na tržnicah proda okrog 60 ton medu.

Povezava do storitve

Naziv storitve Institucija
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Priznana rejska organizacija in odobrena vzrejališča čebeljih matic

V Sloveniji so čebelarji organizirani v okviru ene priznane rejske organizacije, ki izvaja rejski program za kranjsko čebelo (Apis mellifera carnica). V skladu z rejskim programom mora potekati tudi vzreja čebeljih matic, ki se izvaja na odobrenih vzrejališčih čebeljih matic.

Priznana rejska organizacija je Čebelarska zveza Slovenije.

Programi in poročila

Zakonodaja

Sorodne vsebine

  • Ukrepi v čebelarstvu

    Med glavnimi cilji programa ukrepov na področju čebelarstva so ohranjanje pasemske čistosti kranjske čebele in zadostne poseljenosti čebeljih družin po Sloveniji, zagotavljanje kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov ter povečanje samooskrbe z medom.