Čebelarstvo
Slovenija je izvorna dežela kranjske čebele, ki jo odlikujejo mirnost, delavnost in odlična orientacija. V številnih deželah so avtohtone čebele zaradi vnašanja tujerodnih čebel z leti izginile, pri nas pa se je avtohtona čebela ohranila vse do danes. K temu je prispevala tudi pristopna pogodba Slovenije k Evropski uniji in Resolucija o zaščiti kranjske čebele z zavezo, da bomo izvajali ukrepe, potrebne za ohranitev kranjske čebele.
Pomen čebel in opraševanja
Življenjska doba čebel delavk je od nekaj dni pa do enega leta. Odvisna je od sezone, količine hrane in aktivnosti, ki jih počnejo skozi življenje. V vseh obdobjih leta je za dosego maksimalne življenjske dobe pomembna ustrezna hrana. Čebele gnetejo cvetni prah in prenašajo nektar v istem starostnem obdobju, kot gradijo satje. Od pašnih čebel sprejemajo nektar, ki ga ventilirajo na jezičku, nekaj pa ga razdelijo drugim čebelam. Te ga po daljšem prezračevanju odložijo v celice, kjer še naprej zori v med.
Vrednost vseh čebeljih pridelkov pa je veliko manjša od koristi, ki jo imamo zaradi opraševanja. Čebele in drugi opraševalci predstavljajo neprecenljivo vrednost tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika:
- kmetijska proizvodnja, neodvisna od opraševanja, se je v zadnjih 50 letih podvojila
- kmetijska proizvodnja, za katero je potrebno opraševanje, pa se je povečala za štirikrat
- od opraševanja je tako odvisna tretjina pridelane hrane na svetu
- FAO ocenjuje, da je opraševanje potrebno pri 71 % rastlinskih vrstah, gojenih za prehrano ljudi
- 90 % vse hrane je proizvedeno iz teh pridelkov
Poleg pomena čebel za uspešno kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja preskrbo s hrano, je treba omeniti še njihovo vlogo pri ohranjanju ekološkega ravnotežja in biotske raznovrstnosti v naravi.
Statistični podatki
Po podatkih centralnega registra čebelnjakov je bilo oktobra 2020 v Sloveniji 11.293 čebelarjev, ki so čebelarili z 213.581 čebeljimi družinami. V letu 2020 se je število ekoloških čebelarjev povzpelo na 88. K temu pripomore Program razvoja podeželja 2014–2020, ki subvencionira 22,31 evrov na čebeljo družino v ekološki pridelavi.
V letu 2020 so imeli čebelarji v povprečju 17,48 čebeljih družin. Prevladujoči način čebelarjenja je v Alberti-Žnideršičevih panjih ali AŽ-panjih, kjer je naseljenih kar 90 % čebeljih družin.
Po podatkih Statističnega urada je bilo v Sloveniji leta 2020 pridelano 1293 ton medu, od tega 34 ton ekološkega medu.
Proizvodnja in odkup
Čebelarstvo ima v Sloveniji velik gospodarski pomen. Čebelje pridelke (med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup) človek uporablja kot hrano in kot pomoč pri lajšanju zdravstvenih težav. Čebelji pridelki so tudi pomembna surovina za pridobivanje nekaterih živilskih in drugih proizvodov.
Potrošnja medu presega domačo proizvodnjo in znaša okrog 1 kg/na prebivalca na leto. V zadnjih desetih letih se bistveno ne spreminja. Stopnja samooskrbe se od leta 2010 giblje med 20 % in 85 %, v letu 2020 je znašala 67 %. Izvoz medu se je v obdobju 2010-2020 povečal s 40 ton na 306 ton medu. Ravno tako se je v tem obdobju povečal uvoz medu, in sicer s 585 ton na 1106 ton medu.
Odkupne cene vseh vrst medu v Sloveniji so v zadnjih letih narasle. V letu 2010 je odkupna cena medu (vseh vrst) znašala 3,18 evrov na kg, medtem ko je v letu 2020 znašala 5,39 evrov na kg. Precej višjo ceno čebelarji dosegajo s prodajo na tržnicah. Cena (vseh vrst) medu na tržnicah je od leta 2010 narasla s 5,67 evrov na kg medu na 10,08 evrov na kg (v letu 2020). Slovenski čebelarji več kot 80 % medu prodajo na domu. V zadnjih letih se na tržnicah proda okrog 60 ton medu.
Dostop do registra čebelnjakov in sporočanje čebeljih družin
Naziv storitve | Institucija |
---|---|
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin |
Priznana rejska organizacija in odobrena vzrejališča čebeljih matic
V Sloveniji so čebelarji organizirani v okviru ene priznane rejske organizacije, ki izvaja rejski program za kranjsko čebelo (Apis mellifera carnica). V skladu z rejskim programom mora potekati tudi vzreja čebeljih matic, ki se izvaja na odobrenih vzrejališčih čebeljih matic.
Priznana rejska organizacija je Čebelarska zveza Slovenije.
Priznavanje rejskih društev in podjetij ter odobritev rejskih programov
Naziv storitve | Institucija |
---|---|
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |
-
Register vzrejališč čebeljih matic
Seznami in evidence- Register vzrejališč čebeljih matic 2019 - 2028 (docx, 37 KB)
Pašni red
Čebelarski pašni red pripravijo organizacije čebelarjev z območja pasišča, potrdi pa ga minister z odločbo za obdobje petih let.
Izvajalec pašnega reda mora v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja za obdobje potrjenega pašnega reda voditi naslednje podatke in evidence:
- ime in priimek ter kontaktne podatke izvajalca pašnega reda;
- seznam katastrskih občin, ki spadajo v čebelarski pašni red;
- podatke za registracijo stojišč, skladno s predpisom, ki ureja označevanje in registracijo čebelnjakov in stojišč;
- izjeme glede krajših razdalj, ki jih določa 10. člen pravilnika;
- pisna soglasja ali pogodbe z lastniki zemljišč, kjer so določena stojišča;
- soglasja Zavoda za gozdove Slovenije o primernosti stojišč v gozdnem prostoru.
Izvajalec pašnega reda mora imeti izdelan postopek namestitve in umika čebel s stojišča. Kopije predlogov za namestitev čebel, izdanih soglasij in zavrnitev soglasij o namestitvi čebel na pašo mora hraniti še eno leto po zaključku petletnega obdobja potrjenega pašnega reda.
Izvajalec pašnega reda čebelarje obvešča o pomembnih dogodkih in spremembah na stojiščih, ki so za čebele neugodne oziroma nevarne in bi bilo treba zaradi njih čebele umakniti s stojišča.
Stroški na čebelji panj, ki nastanejo pri razporejanju čebel na stojišče, se obračunajo v protivrednosti 10 % priporočene maloprodajne cene enega kilograma medu v preteklem letu. To priporočeno ceno na stanje 31. decembra za preteklo leto Čebelarska zveza Slovenije objavi v čebelarskem glasilu v začetku naslednjega leta.
Čebelar, ki pripelje čebele v krog s polmerom 3 kilometre od vzrejnega čebelnjaka ali plemenišča odobrenega vzrejališča gospodarskih matic, mora izvajalcu pašnega reda predložiti izjavo, da ima v čebelnjaku samo družine, ki po morfoloških in etoloških značilnostih ustrezajo lastnostim avtohtone kranjske čebele.
Vloga za potrditev čebelarskega pašnega reda
Naziv storitve | Institucija |
---|---|
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |
Programi in poročila
-
Programi in ukrepi na področju čebelarstva
Strategije in programi- Program ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020-2022 (pdf, 548 KB)
- Program razvoja odličnosti v čebelarstvu (doc, 2,5 MB)
- Program ukrepov za zmanjšanje ogroženosti medonosne čebele in divjih opraševalcev (doc, 2,1 MB)
- Načrt aktivnosti Vlade RS za projekt svetovni dan čebel do leta 2022 (docx, 990 KB)
- Protokol o medsebojnem obveščanju v primeru prijave pomora čebel (pdf, 82 KB)
- Program vzpostavitve evidence podatkov za določanje porekla medu (docx, 2,2 MB)
- Program uporabe presejalnih laboratorijskih metod za ugotavljanje žarišč hude gnilobe čebelje zalege v naključno izbranih čebelnjakih za učinkovitejšo sanacijo bolezni (docx, 2,1 MB)
- Program aktivnosti encimov v medu v povezavi z izvorom medu (docx, 1,7 MB)
- Program raziskave iskanja alternativnih paš in karakteristike medu v povezavi s povzročitelji medenja (docx, 1,7 MB)
-
Izvajanje programa EU za čebelarstvo
Poročila- Končno poročilo Karakterizacija čebeljih pridelkov ter vpliv postopkov obdelave in shranjevanja cvetnega prahu na njegovo kemijsko in mikrobiološko sestavo (pdf, 2,6 MB)
- Končno poročilo o vplivu tehnologije čebelarjenja na čebelje družine in kakovost medu (pdf, 5,7 MB)
- Poročilo Karakterizacija čebeljih pridelkov ter vpliv postopkov obdelave in shranjevanja cvetnega prahu na njegovo kemijsko in mikrobiološko sestavo (pdf, 1,8 MB)
- Poročilo o izvajanju programa podpore laboratorijem za analizo čebeljih pridelkov (pdf, 478 KB)
- Poročilo o izobraževanju na področju zdravstvenega varstva čebel 2019 (pdf, 13 MB)
- Poročilo o izvedbi izobraževanj med 4. 11. 2018 in 31. 7. 2019 (pdf, 5 MB)
- Poročilo o spodbujanju osnovne odbire in menjavi čebeljih matic za leto 2019 (pdf, 569 KB)
- Poročilo o pomoči čebelarjem pri zdravljenju bolezni čebel za leto 2019 (pdf, 9 MB)
- Poročilo o raziskavi vpliva ruralnega in urbanega okolja ter prehranskih virov na razvoj čebeljih družin (pdf, 1,6 MB)
- Poročilo o raziskavi spremljanja kakovosti matic kranjske čebele in odbira čebeljih družin, ki so odporne proti varojam (pdf, 3,9 MB)
- Zaključno poročilo analize čebeljih pridelkov v letu 2019 (pdf, 819 KB)
- Raziskava vpliva mikroklimatskih pogojev v panju in okolici na zatiranje varoj v povezavi z zdravstvenim stanjem čebel - poročilo za leto 2019 (pdf, 8,7 MB)
Zakonodaja
- Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)
- Zakon o živinoreji (ZŽiv)
- Pravilnik o pogojih za priznanje rejskih organizacij, ki vodijo ali ustanavljajo izvorno rodovniško knjigo za plemenske kranjske čebele
- Pravilnik o pogojih za odobritev vzrejališč čebeljih matic, testnih postaj in priznanje drugih organizacij v čebelarstvu ter o pogojih glede reje in prometa s čebeljim plemenskim materialom
- Pravilnik o zootehniških standardih za plemensko kranjsko čebelo
- Pravilnik o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja
- Pravilnik o označevanju čebelnjakov in stojišč
- Resolucija o zaščiti kranjske čebele (ReZKČ)
- Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020–2022
- Sklep o najvišji višini priznanih stroškov nakupa posamezne čebelarske opreme in novih sredstev za prevoz čebel na pašo za programsko obdobje 2020–2022
- Sklep o višini pavšalnega zneska izdelave in postavitve novega lesenega tipiziranega učnega čebelnjaka za programsko obdobje 2020–2022
- Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2017–2019
- Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (2013/1306)
- Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (2013/1308)
- Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1366 z dne 11. maja 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pomočjo za sektor čebelarstva (2015/1366)
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1368 z dne 6. avgusta 2015 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pomočjo za sektor čebelarstva (2015/1368)
- Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/974 z dne 12. junija 2019 o odobritvi nacionalnih programov za izboljšanje proizvodnje in trženja čebelarskih proizvodov, ki so jih države članice predložile v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 4177) (2019/974)
- Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/974 z dne 9. junija 2021 o odobritvi spremenjenih nacionalnih programov za izboljšanje proizvodnje in trženja čebelarskih proizvodov, ki so jih države članice predložile v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (notificirano pod dokumentarno številko C(2021) 4021) (2021/974)
Sorodne vsebine
-
Ukrepi v čebelarstvu
Med glavnimi cilji programa ukrepov na področju čebelarstva so ohranjanje pasemske čistosti kranjske čebele in zadostne poseljenosti čebeljih družin po Sloveniji, zagotavljanje kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov ter povečanje samooskrbe z medom.