Skoči do osrednje vsebine

Kmetijstvo je gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena predvsem zaradi njegove večnamenske vloge. Temeljna naloga kmetijstva v povezavi z živilstvom je pridelava varne in kakovostne hrane. Poleg tega kmetovanje pomembno vpliva na kakovost voda, tal, zraka in biotsko raznovrstnost, prispeva k podobi kulturne krajine ter, s svojo gospodarsko in socialno vlogo, k vitalnosti in poseljenosti podeželja.

Ključni cilji in usmeritve slovenske kmetijske politike so opredeljeni v resoluciji o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in živilstva do leta 2020 Zagotovimo si hrano za jutri. V ospredju je pridelava varne in kakovostne hrane s ciljem zagotavljati prehransko varnost in povečati konkurenčnost kmetijstva in živilstva. Ob tem je treba spoštovati načelo trajnostne rabe proizvodnih potencialov ter zagotavljati skladen in socialno vzdržen razvoj podeželja.

Družbeni odnosi in pogledi na pridelavo hrane, kmetijstvo in podeželje se hitro spreminjajo

Sodoben potrošnik, državljan in javnost od deležnikov v verigi oskrbe s hrano in tudi od države pričakujejo, da bodo zagotavljali varno in kakovostno hrano, varovali naravne vire in se ustrezno odzivali na podnebne spremembe ter ohranjali vitalno podeželje.

Zato smo pripravili nov temeljni strateški okvir delovanja kmetijstva in podeželja po letu 2021, resolucijo Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021. Bistvo novega pristopa je ciljno strateško načrtovanje javne podpore za pridelavo in predelavo hrane in razvoj podeželja glede na naravne danosti slovenskega podeželja ter dejanske potrebe. Slovensko kmetijstvo je lahko glede na naravne in strukturne danosti konkurenčno in odporno le ob izraziti usmeritvi v večjo dodano vrednost. Zato potrebujemo znanje, ustrezne pridelovalne tehnologije ter sodobno in konkurenčno živilsko-predelovalno industrijo. Poseben poudarek je na varstvu okolja in narave ter ohranjanju kmetijskih zemljišč, ki naj postane prednost in ne ovira gospodarjenja. Znanje, inovativnost, podjetništvo in povezovanje morajo postati gonilo napredka slovenske pridelave in predelave hrane ter podeželskega prostora.

Kmetijstvo v številkah

V letnem poročilu so zbrani najpomembnejši proizvodni in ekonomski rezultati o slovenskem kmetijstvu, živilstvu, gozdarstvu in ribištvu. Rezultati so pripravljeni na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugih uradnih virov, ki so na voljo do 31. maja tekočega leta za preteklo leto, za katero se poročilo pripravlja. Za večino kazalnikov so predstavljeni podatki za obdobje zadnjih trinajstih let.

Razmere za slovensko gospodarstvo so bile v letu 2020 manj ugodne, saj je na njih močno vplivala epidemija covid-19. Gospodarska aktivnost je v primerjavi s predhodnim letom močno padla (bruto domači proizvod je bil manjši za 5,5 %).

Nadaljuje se trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev, povprečno obdeluje 7,1 hektarja kmetijskih zemljišč. Velikostna struktura gospodarstev se izboljšuje; število gospodarstev, ki obdelujejo več kot 20 hektarjev pa se je glede na leto 2000 več kot podvojilo.

Skupni obseg kmetijske proizvodnje se je v primerjavi z letom 2019 povečal za 9 %, pri tem je bil obseg rastlinske pridelave večji za 15 %. V letu 2020 je bila stopnja samooskrbe pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, mesu, mleku in medu višja kot v letu poprej.

Cene kmetijskih pridelkov so se na agregatni ravni znižale za 2 %, vendar so se ekonomski rezultati kmetijstva v letu 2020 na skupni ravni izboljšali. Proračunska izplačila, namenjena kmetijstvu, so v letu 2020 znašala 391,1 milijona evrov. Delež financiranja ukrepov, ki jih financira Evropska unija, pa je bil 68 %.

Epidemija covid-19 je vplivala na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki je v letu 2020 ostala na ravni predhodnega leta. Slovenija ostaja neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov.

V letu 2020 je bilo slabše poslovanje slovenske živilskopredelovalne industrije, kar je posledica močno spremenjenih pogojev na trgih zaradi omejitvenih ukrepov ob epidemiji covid-19. Kljub temu je agregatna dobičkonosnost ostala pozitivna, trendi v ostalih ključnih kazalnikih pa pretežno ugodni.

V letu 2020 se je nadaljevalo izvajanje shem neposrednih plačil: osnovno plačilo, zelena komponenta, dodatek za mlade kmete, plačilo za območja z naravnimi omejitvami in vzporedna shema za male kmete. Kmetijska gospodarstva so lahko uveljavila proizvodno vezana plačila za strna žita, zelenjadnice, rejo govedi in proizvodnjo mleka v gorskih območjih. Nadaljevalo se je izvajanje ukrepov Programa razvoja podeželja 2014 do 2020.

Skupna kmetijska politika EU

Skupna kmetijska politika (SKP) se je v šestdesetih letih 20. stoletja oblikovala zato, da bi ljudem omogočila dobro in cenovno dostopno hrano in da bi kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Gre za dinamično politiko, ki se je z reformami večkrat prilagodila novim izzivom in potrebam družbe. Poleg zagotavljanju hrane je pozornost namenjena trajnostnemu razvoju, boju proti podnebnim spremembam in ohranjanju vitalnega podeželja.

Financiranje v okviru SKP prispeva k večji stabilnosti dohodkov kmetij, zagotavlja pomoč pri težavah na trgu in podpira širše podeželsko gospodarstvo ob upoštevanju potreb posameznih držav. Sloveniji je v okviru SKP za obdobje 2014 do 2020 namenjenih 1,7 milijarde evrov, od tega 814,5 milijona evrov za neposredna plačila kmetom in podporo trgu ter 838 milijonov evrov za razvoj podeželja. Med prednostnimi nalogami so spodbujanje okolju prijaznih kmetijskih praks, podpora mladim kmetom, pospeševanje konkurenčnosti kmetijstva in uravnotežen razvoj podeželskih območij.

Trenutno se države članice EU pogajajo o reformi SKP za obdobje 2021 do 2027, ki bo med drugim poenostavila izvajanje in povečala pristojnost držav za oblikovanje ukrepov. 

Projekti

  • Pri novi skupni kmetijski politiki EU bo namesto dosedanjih pravil in skladnosti poudarek na rezultatih in smiselnosti (smotrnosti) ukrepov. Države članice bodo v večji meri same odločale, kako najbolje izpolniti skupne cilje evropske kmetijske politike in se hkrati odzvati na specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe.