Skoči do osrednje vsebine

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Kmetijstvo je gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena predvsem zaradi njegove večnamenske vloge. Temeljna naloga kmetijstva v povezavi z živilstvom je pridelava varne in kakovostne hrane. Poleg tega kmetovanje pomembno vpliva na kakovost voda, tal, zraka in biotsko raznovrstnost, prispeva k podobi kulturne krajine ter, s svojo gospodarsko in socialno vlogo, k vitalnosti in poseljenosti podeželja.

Ključni cilji in usmeritve slovenske kmetijske politike so opredeljeni v resoluciji o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo si hrano za jutri«. V ospredju je pridelava varne in kakovostne hrane s ciljem zagotavljati prehransko varnost in povečati konkurenčnost kmetijstva in živilstva. Ob tem je treba spoštovati načelo trajnostne rabe proizvodnih potencialov ter zagotavljati skladen in socialno vzdržen razvoj podeželja.

Družbeni odnosi in pogledi na pridelavo hrane, kmetijstvo in podeželje se hitro spreminjajo

Sodoben potrošnik, državljan in javnost od deležnikov v verigi oskrbe s hrano in tudi od države pričakujejo, da bodo zagotavljali varno in kakovostno hrano, varovali naravne vire in se ustrezno odzivali na podnebne spremembe ter ohranjali vitalno podeželje.

Zato smo pripravili nov temeljni strateški okvir delovanja kmetijstva in podeželja po letu 2021 – resolucijo »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021«. Bistvo novega pristopa je ciljno strateško načrtovanje javne podpore za pridelavo in predelavo hrane in razvoj podeželja glede na naravne danosti slovenskega podeželja ter dejanske potrebe. Slovensko kmetijstvo je lahko glede na naravne in strukturne danosti konkurenčno in odporno le ob izraziti usmeritvi v večjo dodano vrednost. Zato potrebujemo znanje, ustrezne pridelovalne tehnologije ter sodobno in konkurenčno živilsko-predelovalno industrijo. Poseben poudarek je na varstvu okolja in narave ter ohranjanju kmetijskih zemljišč, ki naj postane prednost in ne ovira gospodarjenja. Znanje, inovativnost, podjetništvo in povezovanje morajo postati gonilo napredka slovenske pridelave in predelave hrane ter podeželskega prostora.

Kmetijstvo v številkah

Kmetijstvo je skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom v letu 2019 k skupni dodani vrednosti prispevalo 2,3 %, k skupni zaposlenosti pa 6,9 %. V zadnjih letih se je nekoliko izboljšala produktivnost dela, starostna struktura gospodarjev pa ostaja neugodna (povprečna starost gospodarjev je 57 let).

Slovenija razpolaga z omejenimi površinami kmetijske zemlje za pridelavo hrane, zlasti na območjih z omejenimi možnostmi za pridelavo (76 % vseh kmetijskih zemljišč). Ob večjem obsegu kmetijskih zemljišč v uporabi (480 tisoč ha) povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje 6,9 hektarja kmetijskih zemljišč. Velik delež kmetij je samopreskrbnih, kmetije s tržno proizvodnjo pa se vključujejo v večje ali manjše verige vrednosti. Živinoreja ostaja prevladujoča proizvodna usmeritev. Z njo se ukvarja 80 % vseh kmetijskih gospodarstev.

V zadnjih letih opažamo zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ki se kaže v racionalnejši rabi pesticidov in mineralnih gnojil, povečevanju deleža metuljnic v kolobarju in povečevanju manj zastopanih kmetijskih rastlin v setveni strukturi. V Sloveniji je v območje Natura 2000 vključenih dobrih 37 % celotnega ozemlja. Območje Natura je ključno za ohranjanje pomembnih vrst ptic in pomembnih habitatov ozemlja. Tudi v letu 2019 so se povečale površine kmetijskih zemljišč, ki so namenjene ekološkemu kmetovanju.

Podrobnejši podatki so zbrani v letnih poročilih o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva, ki jih pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije. Ti rezultati so pripravljeni na podlagi podatkov Statističnega urada, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugih uradnih virov, ki so na voljo do 31. maja tekočega leta (izjemoma tudi pozneje) za preteklo leto.

V poročilu za leto 2019 so prikazani in analizirani najpomembnejši proizvodni in ekonomski rezultati o slovenskem kmetijstvu, živilstvu, gozdarstvu in ribištvu ter z njimi povezanimi dejavnostmi v letu 2019, ki so podlaga pri pripravi usmeritev in razvojnega načrtovanja.

Skupna kmetijska politika EU

Skupna kmetijska politika (SKP) se je v šestdesetih letih 20. stoletja oblikovala zato, da bi ljudem omogočila dobro in cenovno dostopno hrano in da bi kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Gre za dinamično politiko, ki se je z reformami večkrat prilagodila novim izzivom in potrebam družbe. Poleg zagotavljanju hrane je pozornost namenjena trajnostnemu razvoju, boju proti podnebnim spremembam in ohranjanju vitalnega podeželja.

Financiranje v okviru SKP prispeva k večji stabilnosti dohodkov kmetij, zagotavlja pomoč pri težavah na trgu in podpira širše podeželsko gospodarstvo ob upoštevanju potreb posameznih držav. Sloveniji je v okviru SKP za obdobje 2014–2020 namenjenih 1,7 milijarde evrov, od tega 814,5 milijona evrov za neposredna plačila kmetom in podporo trgu ter 838 milijonov evrov za razvoj podeželja. Med prednostnimi nalogami so spodbujanje okolju prijaznih kmetijskih praks, podpora mladim kmetom, pospeševanje konkurenčnosti kmetijstva in uravnotežen razvoj podeželskih območij.

Trenutno se države članice EU pogajajo o reformi SKP za obdobje 2021–2027, ki bo med drugim poenostavila izvajanje in povečala pristojnost držav za oblikovanje ukrepov. 

Projekti

  • Pri novi Skupni kmetijski politiki EU bo namesto dosedanjih pravil in skladnosti poudarek na rezultatih in smiselnosti (smotrnosti) ukrepov. Države članice bodo v večji meri same odločale, kako najbolje izpolniti skupne cilje evropske kmetijske politike in se hkrati odzvati na specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe.