Ključni cilji in usmeritve slovenske kmetijske politike so opredeljeni v resoluciji o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in živilstva do leta 2020 Zagotovimo si hrano za jutri. V ospredju je pridelava varne in kakovostne hrane s ciljem zagotavljati prehransko varnost in povečati konkurenčnost kmetijstva in živilstva. Ob tem je treba spoštovati načelo trajnostne rabe proizvodnih potencialov ter zagotavljati skladen in socialno vzdržen razvoj podeželja.

Družbeni odnosi in pogledi na pridelavo hrane, kmetijstvo in podeželje se hitro spreminjajo

Sodoben potrošnik, državljan in javnost od deležnikov v verigi oskrbe s hrano in tudi od države pričakujejo, da bodo zagotavljali varno in kakovostno hrano, varovali naravne vire in se ustrezno odzivali na podnebne spremembe ter ohranjali vitalno podeželje.

Zato smo pripravili nov temeljni strateški okvir delovanja kmetijstva in podeželja po letu 2021, resolucijo Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021. Bistvo novega pristopa je ciljno strateško načrtovanje javne podpore za pridelavo in predelavo hrane in razvoj podeželja glede na naravne danosti slovenskega podeželja ter dejanske potrebe. Slovensko kmetijstvo je lahko glede na naravne in strukturne danosti konkurenčno in odporno le ob izraziti usmeritvi v večjo dodano vrednost. Zato potrebujemo znanje, ustrezne pridelovalne tehnologije ter sodobno in konkurenčno živilsko-predelovalno industrijo. Poseben poudarek je na varstvu okolja in narave ter ohranjanju kmetijskih zemljišč, ki naj postane prednost in ne ovira gospodarjenja. Znanje, inovativnost, podjetništvo in povezovanje morajo postati gonilo napredka slovenske pridelave in predelave hrane ter podeželskega prostora.

Kmetijstvo v številkah

Razmere za slovensko gospodarstvo so bile v letu 2021 dokaj ugodne, saj se je gospodarska aktivnost v primerjavi s predhodnim letom precej izboljšala in presegla gospodarsko aktivnost pred epidemijo (bruto domači proizvod je bil večji za 8,1 %).

Dohodki v slovenskem kmetijstvu pa so se v letu 2021 po začasnih podatkih ekonomskih računov za kmetijstvo (SURS, druga ocena) realno zmanjšali za petino in bili opazno pod povprečjem preteklega petletnega obdobja. Leto 2021 je bilo še vedno zaznamovano z epidemijo covida-19 in njenimi vplivi na zunanjo trgovino, ponudbo in povpraševanje ter posledično na cene nekaterih kmetijskih proizvodov.

Podatki iz Popisa kmetijstva 2020 kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev (KMG). Povprečno kmetijsko gospodarstvo je v letu 2020 obdelovalo 7,0 hektara kmetijskih zemljišč, kar je za četrtino več kot leta 2000 (5,6 ha/KMG).

Leto 2021 je bilo za kmetijsko pridelavo izrazito neugodno, saj se je obseg kmetijske proizvodnje po začasnih statističnih podatkih zmanjšal za 12 %. Pri tem je bil obseg rastlinske pridelave manjši za 20 %, obseg živinoreje pa se je ohranil na ravni predhodnega leta.

Stopnje samooskrbe so bile leta 2021 višje kot v letu 2020 pri mesu, mleku in jajcih, znižale pa so se pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju in medu. Domača proizvodnja presega domačo porabo pri mleku (136 %), mesu govedi (110 %), perutninskem mesu (112 %) in koruzi (111 %). Ob manjši domači pridelavi je bila v letu 2021 stopnja samooskrbe izrazito nizka pri sadju (14 %), krompirju in zelenjavi (pri obeh skupinah 44 %) ter medu (15 %). Pri prašičjem mesu je od leta 2016 opazen trend rasti stopnje samooskrbe (43 %). Dokaj ugodno samooskrbo v letu 2021 beležimo pri jajcih ( 97 %) in mesu drobnice (94 %).

Cene kmetijskih pridelkov so se na agregatni ravni občutno povišale. Glede na leto 2020 so bile cene v povprečju za 9,1 % (realno za 7,0 %) višje. Zvišale so se cene rastlinskih pridelkov in tudi cene živalskih proizvodov. Proračunska izplačila, namenjena kmetijstvu, so v letu 2021 znašala 402,0 milijona evrov. Delež financiranja ukrepov, ki jih financira Evropska unija, pa je bil 65 % (zadnje petletno povprečje 71 %).

V letu 2021 epidemija covida-19 ni negativno vplivala na blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, saj se je ta po začasnih podatkih opazno povečala. Izvoz se je povečal za 19 %, uvoz pa za 12 %. Slovenija ostaja neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov.

Po rahlem poslabšanju rezultatov poslovanja slovenske živilskopredelovalne industrije v letu 2020, ki je bilo povezano z močno spremenjenimi pogoji ob epidemiji covida-19, se je poslovanje agregata v letu 2021 nekoliko izboljšalo. V letu 2021 izstopa nekoliko počasnejše okrevanje industrijske aktivnosti živilskopredelovalne industrije v primerjavi s povprečjem vseh predelovalnih dejavnosti skupaj. Kljub temu se nadaljuje razmeroma stabilno in uspešno poslovanje, kar se ugotavlja vsaj od leta 2015, ko so se pokazali prvi znaki stabilizacije poslovanja panoge. Skupaj je živilskopredelovalna dejavnost v poslovnem letu 2021 izkazala 127,7 milijona evrov neto čistega dobička (11,8-odstotna realna rast).

V letu 2021 se je nadaljevalo izvajanje shem neposrednih plačil: osnovno plačilo, zelena komponenta, dodatek za mlade kmete, plačilo za območja z naravnimi omejitvami in vzporedna shema za male kmete. Kmetijska gospodarstva so lahko uveljavila proizvodno vezana plačila za strna žita, zelenjadnice, rejo govedi, proizvodnjo mleka v gorskih območjih in prvič v letu 2021 tudi za rejo drobnice. Nadaljevalo se je izvajanje ukrepov Programa razvoja podeželja 2014 do 2020.

Skupna kmetijska politika EU

Skupna kmetijska politika (SKP) se je v šestdesetih letih 20. stoletja oblikovala zato, da bi ljudem omogočila dobro in cenovno dostopno hrano in da bi kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Gre za dinamično politiko, ki se je z reformami večkrat prilagodila novim izzivom in potrebam družbe. Poleg zagotavljanju hrane je pozornost namenjena trajnostnemu razvoju, boju proti podnebnim spremembam in ohranjanju vitalnega podeželja.

Financiranje v okviru SKP prispeva k večji stabilnosti dohodkov kmetij, zagotavlja pomoč pri težavah na trgu in podpira širše podeželsko gospodarstvo ob upoštevanju potreb posameznih držav. Sloveniji je v okviru SKP za obdobje 2014 do 2020 namenjenih 1,7 milijarde evrov, od tega 814,5 milijona evrov za neposredna plačila kmetom in podporo trgu ter 838 milijonov evrov za razvoj podeželja. Med prednostnimi nalogami so spodbujanje okolju prijaznih kmetijskih praks, podpora mladim kmetom, pospeševanje konkurenčnosti kmetijstva in uravnotežen razvoj podeželskih območij.

Trenutno se države članice EU pogajajo o reformi SKP za obdobje 2021 do 2027, ki bo med drugim poenostavila izvajanje in povečala pristojnost držav za oblikovanje ukrepov.