Skoči do osrednje vsebine

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Živinoreja je najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva, ki se spopada z vedno večjimi izzivi. Naša glavna skrb na tem področju je ohranjanje kmetijskih gospodarstev in kulturne krajine, zagotavljanje biotske raznovrstnosti in genetskega napredka, prireja kakovostnih živalskih proizvodov, trajnostno reševanje okoljskih izzivov in dobro počutje živali.

V Sloveniji med živinorejskimi panogami prevladuje govedoreja, sledijo ji perutninarstvo, prašičereja, reja drobnice, konjereja, čebelarstvo in druge. Slovenija premore velike površine travinja in številne družinske kmetije s tradicijo reje govedi, govedo pa je na naravno okolje v Sloveniji tudi dobro prilagojeno. Najpomembnejša proizvodna usmeritev znotraj živinoreje in kmetijstva nasploh je prireja mleka in mesa. V kmetijsko proizvodnjo je vključenih okoli 80 tisoč zaposlenih, med njimi je velika večina samozaposlenih. Živinoreja se danes sooča z velikimi spremembami in novimi izzivi. Naše politike so usmerjene k premagovanju le-teh ter k ekonomsko učinkovitemu in trajnostno vodenemu kmetijskemu gospodarstvu.

Cilji v živinoreji

Cilji živinoreje po zakonu so zlasti: 
– izboljševanje oziroma ohranjanje lastnosti domačih živali ob upoštevanju njihove vitalnosti, 
– ohranjanje raznolikosti genomov in avtohtonih pasem in s tem biotske raznovrstnosti,
– ohranjanje kmetijskih zemljišč v njihovi rabi oziroma namembnosti,
– zadostna prireja kakovostnih živalskih proizvodov, 
– varovanje dobrega počutja domačih živali z zoohigienskimi in etološkimi normativi reje,
– zagotavljanje za vrsto značilne prehrane in krmljenja,
– izvajanje sonaravne živinoreje,
– preprečevanje negativnih posledic razmnoževanja v sorodstvu, 
– izvajanje okoljevarstvenih in prostorskih normativov pri reji, 
– uresničevanje pravic in dolžnosti rejcev živali ter organizacij v živinoreji, 
– izvajanje strokovnih nalog v živinoreji,
– uporaba rezultatov strokovnega, svetovalnega, raziskovalnega in izobraževalnega dela na področju živinoreje, 
– uporaba informacijskih sistemov v živinoreji z identifikacijo, označevanjem in registracijo domačih živali,
– urejen promet s plemenskim materialom in živalskimi proizvodi, 
– zagotovitev varnosti ljudi pri reji.

Za področje živinoreje smo pristojni na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vodimo postopke priznavanja in odobritve organizacij v živinoreji, postopke potrjevanja rejskih programov, opravljamo strokovni nadzor, dajemo mnenje v postopku sprejemanja prostorskih aktov, odločamo o pritožbah, izdajmo predhodno soglasje k projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo velikih obratov v živinoreji ter opravljamo druge naloge iz zakona o živinoreji.

Rejne živali in rejska društva/podjetja

Rejne živali so govedo, prašiči, perutnina, ovce, koze, konji, čebele in druge vrste živali, ki se redijo za proizvodnjo hrane ali druge gospodarske namene. Imetniki rejnih živali se morajo vpisati v evidenco rejcev, živali pa prijaviti v Evidenco rejnih živali.
Krovne organizacije v živinoreji so rejska društva/podjetja (prej imenovana priznane rejske organizacije) po posameznih vrstah oziroma pasmah domačih živali. Njihova naloga je združevanje rejcev za izvajanje rejskih programov čistopasemskih/hibridnih plemenskih živali, vpisanih v rodovniške knjige oziroma registre.

Rejski program so metode in ukrepi za rejo domačih živali določene vrste in pasme, ki vključujejo vodenje rodovniških knjig oziroma registrov in razne postopke za doseganje rejskih ciljev. Rejskim društvom/podjetjem pri tem pomagajo različne organizacije, ki so zunanji izvajalci tehničnih in strokovnih nalog: testne postaje, osemenjevalna središča, pripustne postaje, vzrejališča čebeljih matic in druge organizacije.

Pristojni organi in seznam v Sloveniji priznanih rejskih društev in rejskih podjetij

Ukrepi za zmanjševanje prispevka živinoreje k emisijam toplogrednih plinov

Z izboljšanjem učinkovitosti reje ter s pašno rejo je mogoče količine sproščenega metana ter izločenega dušika na enoto prirejenega mleka in mesa zmanjšati. S kmetijsko politiko prispevamo k zmanjšanju izpustov z ukrepi Programa razvoja podeželja, predvsem preko naložb v osnovna sredstva, s financiranjem rejskih programov za pasme goved in drobnice, s financiranjem javne svetovalne službe na področjih pridelovanja krme, prehrane živali in splošne govedoreje. Vzpostavili smo tudi informacijski sistem Govedo, ki nudi rejcem molznic podporo pri odločitvah, ki vodijo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in jih informira o emisijah na njihovih kmetijah. K povečevanju obsega paše prispevamo prek financiranja javne kmetijske svetovalne službe, preko finančnih spodbud za nadstandardno obliko reje, ter z operacijo Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri. V okviru ukrepa Dobrobit živali smo se odločili spodbujati pašo goveda in drobnice prek celotne pašne sezone.

Iskalnik