Skoči do osrednje vsebine

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Živinoreja je najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva, spopada pa se z vedno večjimi izzivi. Naša glavna skrb na tem področju je posvečena ohranjanju kmetijskih gospodarstev in kulturne krajine, zagotavljanju biotske raznovrstnosti in genetskega napredka, prireji kakovostnih živalskih proizvodov, trajnostnemu reševanju okoljskih izzivov in dobremu počutju živali.

Pomen živinoreje

V Sloveniji med živinorejskimi panogami prevladuje govedoreja, sledijo ji perutninarstvo, prašičereja, reja drobnice, konjereja, čebelarstvo in druge. Slovenija premore velike površine travinja in številne družinske kmetije s tradicijo reje govedi, govedo pa je na naravno okolje v Sloveniji tudi dobro prilagojeno.

Glavni proizvod slovenske živinoreje je mleko, letno ga proizvedemo preko 600 000 ton, vrednostno pa predstavlja približno tretjino celotne živinorejske proizvodnje. Vrednostno proizvodnji mleka sledi prireja govejega mesa. Ostali živalski proizvodi so še jajca, prašičje in perutninsko meso, meso drobnice in konjsko meso. Poseben poudarek ministrstvo daje čebelarstvu, saj imajo čebele poleg pridelave medu, cvetnega prahu, voska, propolisa, matičnega mlečka in čebeljega strupa pomembno vlogo  kot opraševalci rastlin in s tem nudijo podporo tudi ostalim kmetijskim panogam. Slovenski živalski proizvodi so cenjeni tako doma kot v tujini.

V kmetijsko proizvodnjo je vključenih približno 80.000 zaposlenih, med njimi je velika večina samozaposlenih. Živinoreja se danes sooča z velikimi spremembami in novimi izzivi. Naše politike so usmerjene k njihovemu premagovanju ter k ekonomsko učinkovitemu in trajnostno vodenemu kmetijskemu gospodarstvu.

Cilji v živinoreji

Cilji živinoreje po zakonu so zlasti: 

  • izboljševanje oziroma ohranjanje lastnosti domačih živali ob upoštevanju njihove vitalnosti;
  • ohranjanje raznovrstnosti genomov in avtohtonih pasem in s tem biotske raznovrstnosti;
  • ohranjanje rabe oziroma namembnosti kmetijskih zemljišč;
  • zadostna prireja kakovostnih živalskih proizvodov;
  • varovanje dobrega počutja domačih živali z zoohigienskimi in etološkimi normativi reje;
  • zagotavljanje za vrsto značilne prehrane in krmljenja;
  • izvajanje sonaravne živinoreje;
  • preprečevanje negativnih posledic razmnoževanja v sorodstvu;
  • izvajanje okoljevarstvenih in prostorskih normativov pri reji;
  • uresničevanje pravic in dolžnosti rejcev živali ter organizacij v živinoreji;
  • izvajanje strokovnih nalog v živinoreji;
  • uporaba rezultatov strokovnega, svetovalnega, raziskovalnega in izobraževalnega dela na področju živinoreje;
  • uporaba informacijskih sistemov v živinoreji z identifikacijo, označevanjem in registracijo domačih živali;
  • urejen promet s plemenskim materialom in živalskimi proizvodi;
  • zagotovitev varnosti ljudi pri reji.

Za področje živinoreje smo pristojni na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vodimo postopke priznavanja in odobritve organizacij v živinoreji, postopke potrjevanja rejskih programov, opravljamo strokovni nadzor, dajemo mnenje v postopku sprejemanja prostorskih aktov, odločamo o pritožbah, izdajamo predhodno soglasje k projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo velikih obratov v živinoreji ter opravljamo druge naloge iz zakona o živinoreji.

Rejne živali in rejska društva oziroma podjetja

Rejne živali so govedo, prašiči, perutnina, ovce, koze, konji, čebele in druge vrste živali, ki se redijo za proizvodnjo hrane ali druge gospodarske namene. Imetniki rejnih živali se morajo vpisati v evidenco rejcev, živali pa prijaviti v Evidenco rejnih živali.

Krovne organizacije v živinoreji so rejska društva oziroma podjetja (prej imenovana priznane rejske organizacije) po posameznih vrstah oziroma pasmah domačih živali. Njihova naloga je združevanje rejcev za izvajanje rejskih programov za čistopasemske plemenske živali oziroma za hibridne plemenske živali, ki so vpisane v rodovniške knjige oziroma registre. Rejci lahko vključijo svoje živali v rejski program z izjavo.

Rejska društva oziroma podjetja in njihove rejske programe, ki izpolnjujejo pogoje, prizna oziroma odobri ministrstvo kot pristojni organ in jih nato vnese v dokument Informacije o izvajanju Uredbe o reji živali in seznam rejskih društev ter rejskih podjetij, ki je dostopen tudi drugim državam članicam EU. Pristojni organ za nadzor nad rejskimi društvi oziroma podjetji v zvezi z izvajanjem rejskih programov je Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

Rejski program so metode in ukrepi za rejo domačih živali določene vrste in pasme, ki vključujejo vodenje rodovniških knjig oziroma registrov in razne postopke za doseganje rejskih ciljev. Rejskim društvom oziroma podjetjem (priznanim rejskim organizacijam) pri tem pomagajo različne organizacije, ki so zunanji izvajalci tehničnih in strokovnih nalog: testne postaje, osemenjevalna središča, pripustne postaje, vzrejališča čebeljih matic in druge organizacije. Vse priznane oziroma odobrene organizacije so navedene na seznamu organizacij v živinoreji v skladu z nacionalno zakonodajo.