Perutninarstvo
Reja perutnine je visoko specializirana, organizirana kot kooperacijska reja pri zasebnikih. Je strokovno in tehnološko zahtevna reja industrijskega tipa, ki jo vodijo perutninska podjetja. Prireja mesa perutnine je med vsemi vrstami mesa najbolj izvozno usmerjena.
V letu 2020 je perutnino redilo dobrih 27.000 kmetijskih gospodarstev. Na področju perutninarstva se nadaljuje koncentracija kljunov na kmetijsko gospodarstvo.
Perutninsko meso v številkah
Prireja perutninskega mesa v Sloveniji je v zadnjem desetletju dosegala okoli 8 % skupne vrednosti kmetijstva, v okviru živinorejske proizvodnje pa okoli 18 %.
V Sloveniji je domača prireja mesa v letu 2021 znašala dobrih 72.200 ton klavne mase. V zadnjem desetletju se je domača poraba perutninskega mesa kljub občasnim nihanjem stalno povečevala in je leta 2020 dosegla rekordnih 66.200 ton, v letu 2021 pa se je zmanjšala na 65.200 ton. Poraba perutninskega mesa na prebivalca je v letu 2021 znašala 31 kg.
Prireja perutninskega mesa v Sloveniji je med vsemi vrstami mesa najbolj izvozno usmerjena. V letu 2021 je izvoz perutninskega mesa znašal 34.830 ton. V zunanji trgovini prevladuje perutninsko meso, se je pa od leta 2015 opazno povečal tudi izvoz perutninskih izdelkov (II. stopnja predelave).
Slovenija ima pri perutninskem mesu stalne presežke. Stopnja samooskrbe s perutninskim mesom od leta 2015 raste. V letu 2021 je znašala 112 % (leta 2020: 111 %).
Prireja jajc v številkah
Prireja jajc k skupni kmetijski proizvodnji v zadnjih letih prispeva okoli 3 %, k vrednosti živinoreje pa okoli 7 % (leta 2021 6,4 %).
V letu 2021je bilo vhlevljenih okoli 1.700 tisoč nesnic in znesenih 415 milijonov jajc, kar je za 76 % več kot leta 2020 (391 milijonov jajc). Na podlagi statističnih podatkov se je povprečna nesnost v primerjavi z letom 2020 zmanjšala za 4 % in je znašala 242 jajc/nesnico. Domača prireja jajc je v letu 2021 znašala 24.900 ton (leta 2020 23.500 ton), domača poraba jajc pa 25.700 ton. V primerjavi s predhodnim letom je večja za 4 % in je za slab odstotek večja od povprečja obdobja 2016–2020.
Stopnja samooskrbe s konzumnimi jajci se je v letu 2021 zvišala za dve odstotni točki na 97 % in je bila višja od povprečja obdobja zadnjih petih let (94 %) na prebivalca je bilo porabljeno 10,8 kg konzumnih jajc.
V letu 2021 je bilo izvoženih 2.808 ton, uvoženih pa je bilo 3.631 ton jajc, tako da Slovenija v zadnjem desetletju še vedno ostaja neto uvoznica jajc.
Tržna poročila za perutninsko meso in jajca
Tržno informacijski sistem obsega zbiranje, obdelavo, objavljanje in poročanje podatkov o količinah in cenah določenih kmetijskih pridelkov ali živil na reprezentativnih trgih, ki ga izvaja Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki podatke tedensko poroča Evropski Komisiji.
Zakonodaja
- Zakon o živinoreji (ZŽiv)
- Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trge prašičjega mesa, ovčjega mesa ter perutninskega mesa in jajc
- Pravilnik o pogojih glede objektov in opreme pri reji kokoši nesnic in piščancev za prirejo mesa
- Pravilnik o usposabljanju in strokovnem izpopolnjevanju na področju živinoreje
- Pravilnik o kakovosti jajc
- Pravilnik o registraciji posebnega načina reje
- Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (2013/1308)
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1185 z dne 20. aprila 2017 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pošiljanjem informacij in dokumentov Komisiji ter o spremembi in razveljavitvi več uredb Komisije (Besedilo velja za EGP. ) (2017/1185)