Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI
Reja drobnice je tradicionalna kmetijska dejavnost in je do okolja najbolj prijazna reja. V Sloveniji drobnico redimo predvsem na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

Reja drobnice v številkah

Reja drobnice je tradicionalna kmetijska dejavnost, ki je do okolja najbolj prijazna reja živali. V Sloveniji drobnico redimo predvsem na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

Leta 1869 smo v Sloveniji redili 300.000 ovc in 150.000 koz. Nato je število upadalo do leta 1940, ko se je začelo višati in se nato v petdesetih in šestdesetih letih drastično zmanjšalo. Leta 1970 smo v Sloveniji redili le še slabo petino ovac v primerjavi z letom 1921, koze pa so praktično izginile s kmečkih dvorišč. Od leta 1980 do leta 2009 je število drobnice naraščalo. Leta 2009 smo v Sloveniji redili 138.108 ovc in 29.896 koz. Med leti 2009 in 2013 se je stalež drobnice zmanjševal in je od 2014 do danes na ustaljenem nivoju.

Stalež drobnice je v letu 2023 znašal 143.147 tisoč živali, od tega je bilo 116,323 ovac in 26,824 koz. Prireja mesa drobnice k vrednosti slovenske kmetijske proizvodnje prispeva slab odstotek vrednosti (malo manj kot 0,8 % leta 2023), k vrednosti živinorejske proizvodnje pa slaba dva odstotka.

V Sloveniji je pomemben delež drobnice vključen v ekološko kontrolo. V letu 2022 je bilo v to kontrolo vključenih približno 26,8 % drobnice v Sloveniji.

Domača prireja mesa drobnice je v letu 2023 znašala 1.700 ton. Večina mesa je bila pridobljena z zakolom izven klavnic (91 %). Število živali v zakolu je bilo v letu 2023 podobno kot v letu prej, so pa bile živali lažje, zaradi česar je bila masa pridobljenega mesa v klavnicah za dobre 3 % manjša.

Stopnja samooskrbe z mesom drobnice je 96 %. Ob tem je obseg zunanje trgovine še vedno skromen. Letna poraba mesa drobnice na prebivalca Slovenije je bila v letu 2023 le 0,84 kilograma in je še vedno za skoraj polovico manjša od povprečja porabe v EU, ki je okrog 1,3 kilograma.

Cene mesa drobnice so zaradi majhnega obsega zunanje trgovine odvisne predvsem od ponudbe in povpraševanja na domačem trgu, torej trg deluje kot lokalni trg. V zadnjih letih so se cene zviševale. Po statističnih podatkih so se odkupne cene jagnjet (žive živali) v letu 2023 ponovno zvišale na rekordno raven in so bile v primerjavi z letom 2022 za slabih 9 % višje.

Tržna poročila za ovčje meso

Tržno informacijski sistem obsega zbiranje, obdelavo, objavljanje in poročanje podatkov o količinah in cenah določenih kmetijskih pridelkov ali živil na reprezentativnih trgih, ki ga izvaja Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki podatke tedensko poroča Evropski Komisiji.

Naziv storitve Institucija
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja

Priznana rejska društva v ovčereji in kozjereji

V Slovenji imamo veliko število pasem ovc in koz, med katerimi je kar nekaj avtohtonih. Najpomembnejši cilj izvajanja rejskih programov je ohranitev avtohtonih pasem. Rejci ovc in koz so se tako organizirali v okviru enega rejskega društva in redijo pasme:

  • jezersko solčavska ovca
  • belokranjska pramenka
  • istrska pramenka
  • bovška ovca
  • oplemenjena jezersko solčavska ovca
  • oplemenjena bovška ovca
  • mesne pasme ovc (teksel, dorper, ile de france in suffolk)
  • drežniška koza
  • slovenska srnasta koza
  • slovenska sanska koza
  • burska koza
  • anglo-nubijska koza

Rejsko društvo je Zveza društev rejcev drobnice Slovenije.

Zakonodaja