Pomen prašičereje v Sloveniji

Slovenska prireja mesa prašičev je v letu 2021 k vrednosti kmetijstva prispevala le dobre 3 %, k vrednosti živinoreje pa okoli 8 %. Oba deleža sta se od leta 2000 več kot razpolovila, kar na splošno kaže na nazadovanje in ranljivost panoge v primerjavi z drugimi sektorji kmetijstva.

Ciklično nihanje števila živali, ki je sicer značilno za prašičerejo, je po izrazitem zmanjšanju v letih 2003 in 2004, v naslednjih letih ponovno nekoliko poraslo (na 575.000) in se po letu 2006 spremenilo v trend zmanjševanja staleža, ki se še vedno ni ustavil. Po statističnih podatkih je bilo konec leta 2021 v hlevih nekaj več kot 215.000 živali.

Domača prireja mesa je v letu 2021 znašala 29.600 ton. Poraba prašičjega mesa na prebivalca Slovenije je v zadnjem desetletju okoli petino do desetino večja od povprečja v EU in je znašala nekaj manj kot 33kg na prebivalca. Poraba med leti nekoliko niha. Najvišja je bila v letih 2004-2006, približno 90.000 ton, v letu 2021 pa 69.067 ton.

Stopnja samooskrbe se je gibala od 80 % (2000-2004), 70 % (2005-2008), v letu 2016 padla na 34 % in v letu 2021 znašala 42,8 %.

Poraba prašičjega mesa je pri nas ves čas večja od domače prireje, tako da je Slovenija tradicionalni neto uvoznik. V letu 2021 je skupni obseg zunanje trgovine s prašiči (v ekvivalentu klavnih polovic) znašal 85.300 ton. Slovenija uvaža prašiče predvsem v obliki mesa (leta 2021, 85 % celotnega uvoza) ter izvaža predvsem izdelke iz prašičjega mesa (68 % izvoza), izvoz mesa predstavlja 27 %, izvoz živih živali pa 5 %.

Slovenski trg prašičjega mesa je pod močnim vplivom evropskega trga, ekonomičnost prireje pa je odvisna predvsem od ravni odkupnih cen in cen krmil, ki imajo največji vpliv na stroške prireje. Tehnološka raven reje je moderna na velikih farmah in velikih tržnih rejah na kmetijah, domača reja prašičev pa ima predvsem značaj samooskrbne reje in kar pomembno vpliva na oskrbo s prašiči v državi, v osnovi pa ekonomskim kriterijem učinkovitosti ne sledi.

Tržna poročila za prašičje meso

Tržno informacijski sistem obsega zbiranje, obdelavo, objavljanje in poročanje podatkov o količinah in cenah določenih kmetijskih pridelkov ali živil na reprezentativnih trgih, ki ga izvaja Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki podatke tedensko poroča Evropski Komisiji.

Priznana rejska društva, podjetja v prašičereji

V Sloveniji imamo odobrena dva rejska programa, ki zajemata naslednje pasme in hibride prašičev:

• slovenska landrace-linija 11
• slovenska landrace-linija 55
• slovenski veliki beli prašič
• pietrain
• hibrid 12
• hibrid 21
• hibrid 54
• krškopoljski prašič

Rejska programa izvajata:

• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (slovenska landrace-linija 11, slovenska landrace-linija 55, slovenski veliki beli prašič, pietrain, hibrid 12, hibrid 21, hibrid 54)
• Društvo rejcev krškopoljskih prašičev