Pomen prašičereje v Sloveniji

Slovenska prireja mesa prašičev je v letu 2017 k bruto vrednosti kmetijstva prispevala 4 %, k vrednosti živinoreje pa dobrih 8 %. Oba deleža sta se od leta 2000 več kot razpolovila, kar kaže na nazadovanje panoge v primerjavi z drugimi sektorji kmetijstva.

Ciklično nihanje števila živali, ki je sicer značilno za prašičerejo, je po izrazitem zmanjšanju v letih 2003 in 2004, v naslednjih letih ponovno nekoliko poraslo (na 575.000) in se po letu 2006 spremenilo v trend zmanjševanja staleža, ki se še vedno ni ustavil. Po podatkih statistike je bilo konec leta 2016 v hlevih okoli 257.000 živali.

Domača prireja mesa je v letu 2017 znašala 29.800 ton. Poraba prašičjega mesa na prebivalca Slovenije je v zadnjem desetletju okoli petino večja od povprečja v EU. Ob tem je poraba mesa prašičev znašala 37,8 kg na prebivalca. Poraba med leti nekoliko niha. Najvišja je bila v letih 2004-2006, okoli 90.000 ton,  v letu 2017 pa 78.000 ton.

Stopnja samooskrbe se je gibala od 80 % (2000-2004), 70 % (2005-2008), v letu 2009 padla pod 55 % in v letu 2017 znašala 38,2 %.

Poraba prašičjega mesa je pri nas ves čas večja od domače prireje, tako da je Slovenija tradicionalni neto uvoznik. V letu 2017 je skupni obseg zunanje trgovine s prašiči (v ekvivalentu klavnih polovic) znašal 84.200 ton. Slovenija uvaža prašiče predvsem v obliki mesa (leta 2017 85% celotnega uvoza), po letu 2004 pa se je opazno povečal tudi uvoz izdelkov iz prašičjega mesa.

Slovenija izvaža predvsem izdelke iz prašičjega mesa (75 % izvoza), izvoz mesa predstavlja 24 %, izvoz živih živali pa je zanemarljiv.

Slovenski trg prašičjega mesa je pod močnim vplivom evropskega trga, ekonomičnost prireje pa je odvisna predvsem od ravni odkupnih cen in cen krmil, ki imajo največji vpliv na stroške prireje. Tehnološka raven reje je moderna na velikih farmah in velikih tržnih rejah na kmetijah, domača reja prašičev pa ima predvsem značaj samooskrbne reje in pomembno vpliva na oskrbo s prašiči v državi, v osnovi pa ekonomskim kriterijem učinkovitosti ne sledi.

Tržna poročila za prašičje meso

Tržno informacijski sistem obsega zbiranje, obdelavo, objavljanje in poročanje podatkov o količinah in cenah določenih kmetijskih pridelkov ali živil na reprezentativnih trgih, ki ga izvaja Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki podatke tedensko poroča Evropski Komisiji.

Priznana rejska društva/podjetja v prašičereji

V Sloveniji imamo odobrena dva rejska programa, ki zajemata naslednje pasme in hibride prašičev:

• slovenska landrace-linija 11;
• slovenska landrace-linija 55;
• slovenski veliki beli prašič;
• pietrain;
• hibrid 12;
• hibrid 21,
• hibrid 54,
• krškopoljski prašič.

Rejska programa izvajata:

• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (slovenska landrace-linija 11, slovenska landrace-linija 55, slovenski veliki beli prašič, pietrain, hibrid 12, hibrid 21, hibrid 54)
• Društvo rejcev krškopoljskih prašičev

Priznana rejska društva in rejska podjetja v EU