Prašičereja
Prašičereja ima v Sloveniji dolgo tradicijo, še vedno je ohranjena tradicionalna reja, višja kakovost mesa in izdelkov. Slovenci cenimo izdelke iz mesa prašičev in po tradiciji uživamo njihovo meso. Reja prašičev omogoči zaokrožitev proizvodnje in ustvarjanje dodatnega dohodka za obstoj nekaterih kmetij.
Pomen prašičereje v Sloveniji
Slovenska prireja mesa prašičev je v letu 2020 k vrednosti kmetijstva prispevala 4 %, k vrednosti živinoreje pa 9,8 %. Oba deleža sta se od leta 2000 več kot razpolovila, kar kaže na nazadovanje panoge v primerjavi z drugimi sektorji kmetijstva.
Ciklično nihanje števila živali, ki je sicer značilno za prašičerejo, je po izrazitem zmanjšanju v letih 2003 in 2004, v naslednjih letih ponovno nekoliko poraslo (na 575.000) in se po letu 2006 spremenilo v trend zmanjševanja staleža, ki se še vedno ni popolnoma ustavil. Po statističnih podatkih je bilo konec leta 2020 v hlevih nekaj manj kot 230.000 živali.
Domača prireja mesa je v letu 2020 znašala 27.400 ton. Poraba prašičjega mesa na prebivalca Slovenije je v zadnjem desetletju okoli petino do desetino večja od povprečja v EU in je znašala nekaj manj kot 33 kg na prebivalca. Poraba med leti nekoliko niha. Najvišja je bila v letih 2004-2006, približno 90.000 ton, v letu 2020 pa 68.700 ton.
Stopnja samooskrbe se je gibala od 80 % (2000-2004), 70 % (2005-2008), v letu 2016 padla na 34 % in v letu 2020 znašala 40 %.
Poraba prašičjega mesa je pri nas ves čas večja od domače prireje, tako da je Slovenija tradicionalni neto uvoznik. V letu 2020 je skupni obseg zunanje trgovine s prašiči (v ekvivalentu klavnih polovic) znašal 76.900 ton. Slovenija uvaža prašiče predvsem v obliki mesa (leta 2020, 85 % celotnega uvoza) ter izvaža predvsem izdelke iz prašičjega mesa (72,5 % izvoza), izvoz mesa predstavlja 25 %, izvoz živih živali pa le 2,5 %.
Slovenski trg prašičjega mesa je pod močnim vplivom evropskega trga, ekonomičnost prireje pa je odvisna predvsem od ravni odkupnih cen in cen krmil, ki imajo največji vpliv na stroške prireje. Tehnološka raven reje je moderna na velikih farmah in velikih tržnih rejah na kmetijah, domača reja prašičev pa ima predvsem značaj samooskrbne reje in kar pomembno vpliva na oskrbo s prašiči v državi, v osnovi pa ekonomskim kriterijem učinkovitosti ne sledi.
Tržna poročila za prašičje meso
Tržno informacijski sistem obsega zbiranje, obdelavo, objavljanje in poročanje podatkov o količinah in cenah določenih kmetijskih pridelkov ali živil na reprezentativnih trgih, ki ga izvaja Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki podatke tedensko poroča Evropski Komisiji.
Naziv storitve | Institucija |
---|---|
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja |
Priznana rejska društva, podjetja v prašičereji
V Sloveniji imamo odobrena dva rejska programa, ki zajemata naslednje pasme in hibride prašičev:
- slovenska landrace-linija 11
- slovenska landrace-linija 55
- slovenski veliki beli prašič
- pietrain
- hibrid 12
- hibrid 21
- hibrid 54
- krškopoljski prašič
Rejska programa izvajata:
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (slovenska landrace-linija 11, slovenska landrace-linija 55, slovenski veliki beli prašič, pietrain, hibrid 12, hibrid 21, hibrid 54)
- Društvo rejcev krškopoljskih prašičev
Naziv storitve | Institucija |
---|---|
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |
Zakonodaja
- Zakon o živinoreji (ZŽiv)
- Uredba o izvajanju uredbe (EU) o reji živali
- Pravilnik o pogojih za odobritev organizacij in priznanje drugih organizacij v prašičereji
- Pravilnik o pogojih za razmnoževanje domačih živali
- Pravilnik o usposabljanju in strokovnem izpopolnjevanju na področju živinoreje
- Pravilnik o razvrščanju in označevanju govejih in prašičjih trupov
- Pravilnik o tržno informacijskem sistemu za trge prašičjega mesa, ovčjega mesa ter perutninskega mesa in jajc
- Pravilnik o organizacijah proizvajalcev v sektorju prašičjega mesa
- Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (2013/1308)
- Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/1182 z dne 20. aprila 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z lestvicami Unije za razvrščanje trupov goved, prašičev in ovac ter sporočanjem tržnih cen nekaterih kategorij trupov in živih živali (2017/1182)
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1184 z dne 20. aprila 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede lestvic Unije za razvrščanje trupov goved, prašičev in ovac ter sporočanja tržnih cen nekaterih kategorij trupov in živih živali (2017/1184)
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1185 z dne 20. aprila 2017 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pošiljanjem informacij in dokumentov Komisiji ter o spremembi in razveljavitvi več uredb Komisije (Besedilo velja za EGP. ) (2017/1185)
- Uredba (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo ter o spremembi Uredbe (EU) št. 652/2014, direktiv Sveta 89/608/EGS in 90/425/EGS ter razveljavitvi določenih aktov na področju reje živali („Uredba o reji živali“) (Besedilo velja za EGP) (2016/1012)
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/716 z dne 10. aprila 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorčnimi obrazci, ki se uporabijo za informacije, ki se vključijo na seznam priznanih rejskih društev in rejskih podjetij (Besedilo velja za EGP) (2017/716)
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/717 z dne 10. aprila 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorčnimi obrazci zootehniških spričeval za plemenske živali in njihov zarodni material (Besedilo velja za EGP) (2017/717)
Sorodne vsebine
-
Kakovost in označevanje mesa
Tržni standardi prispevajo k izboljšanju gospodarskih razmer proizvodnje in trženja ter povečanju kakovosti proizvodov. Z njihovo uporabo je omogočeno enostavnejše oskrbovanje trga s proizvodi standardizirane in zadovoljive kakovosti. Nanašajo se zlasti na tehnične opredelitve, razvrstitve, predstavitev in označevanje.