Skoči do osrednje vsebine

Prašičereja ima v Sloveniji dolgo tradicijo, še vedno je ohranjena tradicionalna reja, višja kakovost mesa in izdelkov. Slovenci cenimo izdelke iz mesa prašičev in po tradiciji uživamo njihovo meso. Reja prašičev omogoči zaokrožitev proizvodnje in ustvarjanje dodatnega dohodka za obstoj nekaterih kmetij.

Pomen prašičereje v Sloveniji

Slovenska prireja mesa prašičev je v letu 2020 k vrednosti kmetijstva prispevala 4 %, k vrednosti živinoreje pa 9,8 %. Oba deleža sta se od leta 2000 več kot razpolovila, kar kaže na nazadovanje panoge v primerjavi z drugimi sektorji kmetijstva.

Ciklično nihanje števila živali, ki je sicer značilno za prašičerejo, je po izrazitem zmanjšanju v letih 2003 in 2004, v naslednjih letih ponovno nekoliko poraslo (na 575.000) in se po letu 2006 spremenilo v trend zmanjševanja staleža, ki se še vedno ni popolnoma ustavil. Po statističnih podatkih je bilo konec leta 2020 v hlevih nekaj manj kot 230.000 živali.

Domača prireja mesa je v letu 2020 znašala 27.400 ton. Poraba prašičjega mesa na prebivalca Slovenije je v zadnjem desetletju okoli petino do desetino večja od povprečja v EU in je znašala nekaj manj kot 33 kg na prebivalca. Poraba med leti nekoliko niha. Najvišja je bila v letih 2004-2006, približno 90.000 ton, v letu 2020 pa 68.700 ton.

Stopnja samooskrbe se je gibala od 80 % (2000-2004), 70 % (2005-2008), v letu 2016 padla na 34 % in v letu 2020 znašala 40 %.

Poraba prašičjega mesa je pri nas ves čas večja od domače prireje, tako da je Slovenija tradicionalni neto uvoznik. V letu 2020 je skupni obseg zunanje trgovine s prašiči (v ekvivalentu klavnih polovic) znašal 76.900 ton. Slovenija uvaža prašiče predvsem v obliki mesa (leta 2020, 85 % celotnega uvoza) ter izvaža predvsem izdelke iz prašičjega mesa (72,5 % izvoza), izvoz mesa predstavlja 25 %, izvoz živih živali pa le 2,5 %.

Slovenski trg prašičjega mesa je pod močnim vplivom evropskega trga, ekonomičnost prireje pa je odvisna predvsem od ravni odkupnih cen in cen krmil, ki imajo največji vpliv na stroške prireje. Tehnološka raven reje je moderna na velikih farmah in velikih tržnih rejah na kmetijah, domača reja prašičev pa ima predvsem značaj samooskrbne reje in kar pomembno vpliva na oskrbo s prašiči v državi, v osnovi pa ekonomskim kriterijem učinkovitosti ne sledi.

Tržna poročila za prašičje meso

Tržno informacijski sistem obsega zbiranje, obdelavo, objavljanje in poročanje podatkov o količinah in cenah določenih kmetijskih pridelkov ali živil na reprezentativnih trgih, ki ga izvaja Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki podatke tedensko poroča Evropski Komisiji.

Naziv storitve Institucija
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja

Priznana rejska društva, podjetja v prašičereji

V Sloveniji imamo odobrena dva rejska programa, ki zajemata naslednje pasme in hibride prašičev:

  • slovenska landrace-linija 11
  • slovenska landrace-linija 55
  • slovenski veliki beli prašič
  • pietrain
  • hibrid 12
  • hibrid 21
  • hibrid 54
  • krškopoljski prašič

Rejska programa izvajata:

Seznam: Priznana rejska društva in rejska podjetja v EU

Zakonodaja

Sorodne vsebine

  • Kakovost in označevanje mesa

    Tržni standardi prispevajo k izboljšanju gospodarskih razmer proizvodnje in trženja ter povečanju kakovosti proizvodov. Z njihovo uporabo je omogočeno enostavnejše oskrbovanje trga s proizvodi standardizirane in zadovoljive kakovosti. Nanašajo se zlasti na tehnične opredelitve, razvrstitve, predstavitev in označevanje.