GOV.SI

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Poleg konvencionalnega načina kmetovanja podpiramo tudi integrirano pridelavo in ekološko kmetijstvo, ki zagotavljata visokokakovostno hrano ter zmanjšujeta obremenitev okolja. Tema načinoma pridelave je skupen dodaten nadzor, sledljivost v prometu in kmetovanje v skladu nadstandardnimi pravili, ki so predpisana z zakonodajo.

Integrirana pridelava

Integriran način pridelave pomeni naravi in potrošniku prijaznejše kmetovanje, ki ob nadzorovani uporabi gnojil in predpisanih fitofarmacevtskih sredstev prinaša visoko kakovostne pridelke. Pridelava poteka brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, redne analize in certificiranje pridelkov pa dajejo potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo standardom kakovosti, so zdravstveno neoporečni in varni. V Sloveniji na integriran način pridelujemo poljščine, sadje, grozdje in zelenjavo. Tehnologija pridelave, postopki kontrole in način označevanja so določeni v pravilnikih, nadzor nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje pa izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano.

Ekološko kmetijstvo

Ekološko kmetijstvo je način kmetovanja, ki spoštuje naravne življenjske cikle ter v največji možni meri zmanjša človekov vpliv na okolje. Prepovedana je uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, pesticidov, gensko spremenjenih organizmov in iz njih pridobljenih proizvodov ter različnih regulatorjev rasti. Taka pridelava zagotavlja visoko kakovostno in varno hrano z bogato prehransko vrednostjo. Poleg tega ekološko kmetijstvo omogoča trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri ter živalskim vrstam in pasmam prilagojeno rejo. V sistemu ekološkega kmetovanja zagotavljamo nepretrgan in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo »od vil do vilic«. Zaradi pomembnosti ekološkega kmetovanja smo temu področju v okviru Programa razvoja podeželja namenili tudi različne finančne podpore.

Kaj je navzkrižna skladnost?

Eno od orodij, s katerim skrbimo za spoštovanje standardov pri kmetovanju, je navzkrižna skladnost. To je skupek minimalnih zahtev s področja varovanja okolja, zdravja živali in ljudi ter dobrega počutja živali, ki jih morajo upoštevati vsi kmetje, ki prejemajo plačila iz ukrepov skupne kmetijske politike. Namen navzkrižne skladnosti ni zniževanje plačil upravičencem, ampak predvsem obveščanje upravičencev, da morajo določene zahteve spoštovati. Ob morebitnih kršitvah se jim plačila SKP vendarle znižajo, ob težkem namernem ali ponavljajočem kršenju zahtev pa v izjemnih primerih tudi ukinejo.