GOV.SI

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Ekološko kmetijstvo je način kmetovanja, ki ob pridelavi visoko kakovostne in varne hrane, pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske krajine in varovanju celotnega okolja. Slovenija ima zaradi naravnih danosti, pestre krajinske strukture in bogate biotske raznovrstnosti, odlične možnosti za razvoj ekološkega kmetijstva, ki med potrošniki pridobiva vedno večji pomen.

Kaj je ekološko kmetijstvo?

Ekološko kmetijstvo je oblika kmetovanja, kjer se celostno dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja živali in s tem sledenje naravnim metodam in kroženju snovi v naravi. Ob pridelavi visoko kakovostne in varne hrane, ekološko kmetijstvo pomeni trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri ter uveljavljanje načela dobrobiti živali.

Uporaba lahkotopnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov pridobljenih iz teh organizmov ter različnih regulatorjev rasti, ni dovoljena.

Ob tem je zagotovljen nepretrgan in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo pridelkov oziroma živil »od njive do krožnika«, kar predstavlja še večjo zagotovilo  potrošnikom, da se odločajo za varna živila.

S pomočjo ekološkega kmetijstva lahko kmetije ustvarijo višjo dodano vrednost ne samo pri svojih proizvodih, temveč tudi pri drugih alternativnih dejavnostih na kmetijah, kjer je še mnogo neizkoriščenih priložnosti (npr. turizem na ekoloških kmetijah, dopolnilne dejavnosti, …)

Nadzorni sistem

Kontrolo nad ekološko pridelavo oziroma predelavo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil in izdajanje certifikatov, izvajajo organizacije, ki jih na podlagi vloge z odločbo imenuje minister pristojen za kmetijstvo.

Seznam izvajalcev, ki so vključeni v nadzor

K vlogi morajo predložiti dokazila o izpolnjevanju tehničnih in organizacijskih pogojev ter akreditacijsko listino (standard SIST EN ISO/IEC 17065:2012), ki jo je izdal javni zavod Slovenska Akreditacija ali katera druga akreditacijska služba države članice, ki je vključena v evropsko akreditacijo.

Nadzor nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje izvaja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Do sedaj imenovane organizacije za kontrolo nad pridelavo in predelavo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil in certificiranje teh proizvodov so:

Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu 

Inštitut za kontrolo in certificiranje Univerze v Mariboru 

Bureau Veritas d.o.o.

TÜV SÜD Sava 

Označevanje

Kmetijske pridelke oz. živila, ki se tržijo v Sloveniji se mora označevati z enotno označbo ››ekološki‹‹ in to le potem, ko je bil za kmetijski pridelek oziroma živilo izdan certifikat v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 8/14), Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES.

Poleg označbe "ekološki" se lahko uporabljajo tudi okrajšave kot sta "bio" in "eko".

Pri označevanju kmetijskih pridelkov oz. živil je obvezna tudi uporaba evropskega logotipa.

Kmetijski pridelki oz. živila so lahko označeni še dodatno z nacionalnim zaščitnim znakom v skladu s predpisom o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oz. živil.

Poleg te uradne označbe, zaščitnega znaka in evropskega logotipa so lahko kmetijski pridelki in živila označeni tudi z dodatnimi blagovnimi znamkami, kot na primer: Biodar, Demeter itd.

Vloga za dovoljenje za uporabo uradne označbe oz. zaščitnega znaka se vloži na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Tehnološka navodila za ekološko kmetovanje

Podpore ekološkemu kmetovanju

V Sloveniji se ekološko kmetovanje izvaja že od poznih 80. let. Pridelovalci so prve nacionalne finančne podpore v obliki neposrednih plačil na hektar prejeli leta 1999, kasneje pa v okviru Slovenskega kmetijsko okoljskega programa – SKOP. Po vstopu v EU so bili ekološki kmetje upravičeni do plačil v obeh programskih obdobjih preko Programa razvoja podeželja (2004-2006, 2007-2013).

V okviru trenutne finančne perspektive 2014-2020 nadaljujemo s spodbujanjem ekološkega kmetovanja. Ekološko kmetovanje je še bolj izpostavljeno, saj je tudi na ravni uredbe EU za razvoj podeželja prvič vzpostavljen povsem samostojen ukrep Ekološko kmetovanje. Njegov namen je spodbujati kmetijska gospodarstva za prostovoljno usmeritev v ekološko kmetovanje.

Plačila znotraj ukrepa krijejo samo tiste obveznosti, ki presegajo obvezne standarde navzkrižne skladnosti, minimalne zahteve za uporabo gnojil in FFS ter druge ustrezne obvezne zahteve iz nacionalnih predpisov.

Obveznosti trajajo od 5 do 7 let. Po preteku obveznosti je mogoče letno podaljšanje obveznosti.

Ekološki kmetje lahko  v okviru PRP 2014-2020 na isti površini kombinirajo tudi z ukrepi KOPOP (kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila), če se zahteve ne prekrivajo. Plačila se v tem primeru seštevajo, pri čemer se upošteva najvišji dovoljeni znesek plačil (primer: k najvišjemu dovoljenemu plačilu za njive iz naslova KOPOP se lahko dodatno prišteje najvišje dovoljeno plačilo za njive iz ukrepa ekološko kmetovanje).

Kombinacije z drugimi ukrepi:

  • OMD
  • dobrobit živali
  • sheme kakovosti - samo na novo vključeni v kontrolo (dodatne točke)
  • skupine in organizacije proizvajalcev – na novo priznane SP (dodatne točke)
  • usposabljanje in svetovanje
  • naložbe v osnovna sredstva
  • razvoj kmetij in podjetij (višji delež podpor za zagon dejavnosti za mlade kmete)
  • sodelovanje  

V okviru PRP 2014-2020 je ministrstvo za kmetijstvo zastavilo celovit pristop k ekološkemu kmetovanju in sicer preko prepletanja plačil, vezanih na površino ali živali, in nepovratnih podpor za izvedbo investicij (prestrukturiranje v ekološko pridelavo, ekološka predelava) in drugih aktivnosti, kot so povezovanje v kratke dobavne verige, logistične platforme, promocija. 

Okrepljene so tudi dejavnosti prenosa znanja in inovacij, saj je ravno ekološko kmetijstvo tisto, pri katerem nastajajo številne eko inovacije. Njihov prenos želimo izrecno spodbuditi.

Analiza ekološkega kmetovanja

Število ekoloških kmetij oziroma pridelovalcev oz. predelovalcev v Sloveniji iz leta v leto narašča. Dosedanje vstopanje ekoloških kmetij v kontrolo in povečanje ekoloških površin predstavlja stalno rast, kar se pričakuje tudi v prihodnosti. Še vedno pa se kaže nujna potreba po večjih količinah pridelkov, organiziranem nastopanju na tržišču ter ozaveščanju potrošnikov in tudi pridelovalcev. V dosedanji pridelavi močno prevladuje travinje oziroma živinoreja, čeprav je povpraševanje potrošnikov največje po svežih vrtninah in sadju ter nemesnih predelanih, to je mlevskih in mlečnih izdelkih.

Struktura in obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, ki so vključena v sistem nadzora ekološke pridelave 

Podatkovne zbirke in poročila

Obrazci in dovoljenja

Naziv Institucija
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano