Skoči do osrednje vsebine

Ekološko kmetijstvo je način kmetovanja, ki ob pridelavi visoko kakovostne in varne hrane pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske krajine in varovanju celotnega okolja. Slovenija ima zaradi naravnih danosti, pestre krajinske strukture in bogate biotske raznovrstnosti odlične možnosti za razvoj ekološkega kmetijstva, ki med potrošniki pridobiva vedno večji pomen.

Kaj je ekološko kmetijstvo?

Ekološko kmetijstvo je oblika kmetovanja, kjer se celostno dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja živali in s tem sledenje naravnim metodam in kroženju snovi v naravi. Ob pridelavi visoko kakovostne in varne hrane ekološko kmetijstvo pomeni trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri ter uveljavljanje načela dobrobiti živali.

Uporaba lahkotopnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov pridobljenih iz teh organizmov ter različnih regulatorjev rasti ni dovoljena.

Ob tem je zagotovljen nepretrgan in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo pridelkov oziroma živil od njive do krožnika, kar predstavlja še večjo zagotovilo potrošnikom, da se odločajo za varna živila.

S pomočjo ekološkega kmetijstva lahko kmetije ustvarijo višjo dodano vrednost ne samo pri svojih proizvodih temveč tudi pri drugih alternativnih dejavnostih na kmetijah, kjer je še mnogo neizkoriščenih priložnosti (na primer turizem na ekoloških kmetijah, dopolnilne dejavnosti in tako dalje).

Nadzorni sistem

Kontrolo nad ekološko pridelavo oziroma predelavo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil in izdajanje certifikatov izvajajo organizacije, ki jih na podlagi vloge z odločbo imenuje minister, pristojen za kmetijstvo. K vlogi morajo predložiti:

  • dokazila o izpolnjevanju tehničnih in organizacijskih pogojev in
  • akreditacijsko listino (standard SIST EN ISO/IEC 17065:2012), ki jo je izdal javni zavod Slovenska Akreditacija ali katera druga akreditacijska služba države članice, ki je vključena v evropsko akreditacijo.

Imenovane nadzorne organizacije: 

Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu 

Inštitut za kontrolo in certificiranje Univerze v Mariboru 

Bureau Veritas d.o.o.

TÜV SÜD Sava 

Nadzor nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 

Označevanje

Kmetijske pridelke oziroma živila, ki se tržijo v Sloveniji, se mora označevati z enotno označbo ekološki in to le potem, ko je bil za kmetijski pridelek oziroma živilo izdan certifikat v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES.

Poleg označbe ekološki se lahko uporabljajo tudi okrajšave kot sta bio in eko.

Pri označevanju kmetijskih pridelkov oziroma živil je obvezna tudi uporaba evropskega logotipa.

Kmetijski pridelki oziroma živila so lahko označeni še dodatno z nacionalnim zaščitnim znakom v skladu s predpisom o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil.

Poleg te uradne označbe, zaščitnega znaka in evropskega logotipa, so lahko kmetijski pridelki in živila označeni tudi z dodatnimi blagovnimi znamkami, kot na primer: Biodar, Demeter in tako dalje.

Vloga za dovoljenje za uporabo uradne označbe oziroma zaščitnega znaka se vloži na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pridobitev nacionalnega zaščitnega znaka ekološki

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Tehnološka navodila za ekološko kmetovanje

Podpore ekološkemu kmetovanju

V Sloveniji se ekološko kmetovanje izvaja že od poznih 80. let. Pridelovalci so prve nacionalne finančne podpore v obliki neposrednih plačil na hektar prejeli leta 1999, kasneje pa v okviru Slovenskega kmetijsko okoljskega programa – SKOP. Po vstopu v EU so bili ekološki kmetje upravičeni do plačil v obeh programskih obdobjih preko Programa razvoja podeželja - PRP (2004-2006, 2007-2013).

V okviru trenutne finančne perspektive 2014-2020 nadaljujemo s spodbujanjem ekološkega kmetovanja. Ekološko kmetovanje je še bolj izpostavljeno, saj je tudi na ravni uredbe EU za razvoj podeželja prvič vzpostavljen povsem samostojen ukrep Ekološko kmetovanje. Njegov namen je spodbujati kmetijska gospodarstva za prostovoljno usmeritev v ekološko kmetovanje.

Plačila znotraj ukrepa krijejo samo tiste obveznosti, ki presegajo obvezne standarde navzkrižne skladnosti, minimalne zahteve za uporabo gnojil in FFS (fitofarmacevtskih sredstev) ter druge ustrezne obvezne zahteve iz nacionalnih predpisov.

Obveznosti trajajo od 5 do 7 let. Po preteku obveznosti je mogoče letno podaljšanje obveznosti.

Ekološki kmetje lahko  v okviru PRP 2014-2020 na isti površini kombinirajo tudi z ukrepi KOPOP (kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila), če se zahteve ne prekrivajo. Plačila se v tem primeru seštevajo, pri čemer se upošteva najvišji dovoljeni znesek plačil (primer: k najvišjemu dovoljenemu plačilu za njive iz naslova KOPOP se lahko dodatno prišteje najvišje dovoljeno plačilo za njive iz ukrepa ekološko kmetovanje).

Kombinacije z drugimi ukrepi:

  • OMD (območja z omejenimi dejavniki)
  • dobrobit živali
  • sheme kakovosti - samo na novo vključeni v kontrolo (dodatne točke)
  • skupine in organizacije proizvajalcev – na novo priznane SP (dodatne točke)
  • usposabljanje in svetovanje
  • naložbe v osnovna sredstva
  • razvoj kmetij in podjetij (višji delež podpor za zagon dejavnosti za mlade kmete)
  • sodelovanje  

V okviru PRP 2014-2020 je ministrstvo za kmetijstvo zastavilo celovit pristop k ekološkemu kmetovanju in sicer preko prepletanja plačil, vezanih na površino ali živali, in nepovratnih podpor za izvedbo investicij (prestrukturiranje v ekološko pridelavo, ekološka predelava) in drugih aktivnosti, kot so povezovanje v kratke dobavne verige, logistične platforme, promocija. 

Okrepljene so tudi dejavnosti prenosa znanja in inovacij, saj je ravno ekološko kmetijstvo tisto, pri katerem nastajajo številne eko inovacije. Njihov prenos želimo izrecno spodbuditi.

Prijava v kontrolo ekološkega kmetovanja

Vsi ekološki pridelovalci oziroma predelovalci, ki želijo pridobiti finančno podporo iz ukrepa Ekološko kmetovanje v okviru PRP 2014-2020, morajo do konca vsakega koledarskega leta prijaviti oziroma obnoviti prijavo v kontrolo ekološkega kmetovanja za naslednje leto, in sicer pri eni izmed pooblaščenih organizacij za kontrolo in certificiranje kmetijskih pridelkov ali živil.

Analiza ekološkega kmetovanja

Število ekoloških kmetij oziroma pridelovalcev in predelovalcev v Sloveniji iz leta v leto narašča. Dosedanje vstopanje ekoloških kmetij v kontrolo in povečanje ekoloških površin predstavlja stalno rast, kar se pričakuje tudi v prihodnosti. Še vedno pa se kaže nujna potreba po večjih količinah pridelkov, organiziranem nastopanju na tržišču ter ozaveščanju potrošnikov in tudi pridelovalcev.

V dosedanji pridelavi močno prevladuje travinje oziroma živinoreja, čeprav je povpraševanje potrošnikov največje po svežih vrtninah in sadju ter nemesnih predelanih, to je mlevskih in mlečnih, izdelkih.

  • Struktura in obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, ki so vključena v sistem nadzora ekološke pridelave

    Seznami in evidence | Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Podatkovne zbirke in poročila

  • Podatkovna zbirka ekološkega semena, semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala

    Za ekološko pridelavo se sme uporabljati samo tisto ekološko pridelano seme, semenski krompir in drug vegetativni razmnoževalni material, ki je bil pridelan v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, Uredbo Sveta (EGS) št. 834/2007 in Uredbo Komisije (ES) št. 889/2008.
    Podatkovna zbirka je evidenca ekološko pridelanega semena, semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala v Sloveniji. V evidenci se vodijo podatki o vrstah in sortah, za katere je na voljo ekološki semenski material v Sloveniji. Podatkovna zbirka je bila dopolnjena ali spremenjena 18. 2. 2020, 10. 3. 2020, 25. 3. 2020, 8. 4. 2020, 3. 8. 2020, 31. 8. 2020, 2.9.2020 in 9.11.2020 na podlagi javljenih sprememb dobavitelja za ekološko seme, kar pomeni, da ni več na voljo določenega semena ali pa da imajo na voljo nove vrste in sorte.
    Analize in raziskave | Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
  • Poročila o uporabi neekološkega semena

    Poročila | Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Obrazci in dovoljenja

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano