Cilji integrirane pridelave

Bistveni cilji integrirane pridelave so:

• uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov, ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov,
• prednost je dana naravnim ukrepov pred fitofarmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi, pri čem se skuša doseči enak gospodarski učinek,
• pridelava brez uporabe gensko spremenjenih organizmov,
• nadzorovana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev,
• pospeševanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti z ustreznimi metodami varstva rastlin (biotično varstvo),
• gnojenje z organskimi gnojili ima prednost pred gnojenjem z mineralnimi gnojili,
• pred gnojenjem redno izvajanje analiz,
• kontrolirana pridelava in certificiranje pridelkov, kar omogoča sledenje v prometu in obenem daje potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo višjim standardom kakovosti,

V Sloveniji se izvaja integrirana pridelava poljščin, sadja, grozdja in  zelenjave. Tehnologija pridelave, postopki kontrole in način označevanja so določeni v pravilnikih o integrirani pridelavi in tehnoloških navodilih za integrirano pridelavo, ki jih vsako leto izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Analiza integrirane pridelave po letih

Nadzorni sistem

Kontrolo nad integrirano pridelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil in izdajanje certifikatov v skladu s predpisi, ki urejajo integrirano pridelavo, izvajajo organizacije, ki so pravne ali fizične osebe in jih na podlagi vloge z dokazili o izpolnjevanju tehničnih in organizacijskih pogojev z odločbo imenuje minister. 

Nadzor nad delovanjem teh organizacij izvaja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 

Organizacije za kontrolo nad pridelavo integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil:

Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu 

Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru za tehnično preizkušanje in analiziranje 

Bureau Veritas d. o. o.

Označevanje

Kmetijske pridelke oziroma živila se lahko na trgu v Sloveniji označuje z enotno označbo "integrirani", ko je bil kmetijski pridelek pridelan v skladu s pravilniki o integrirani pridelavi in tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo ter je zanj imenovana organizacija za kontrolo in certificiranje izdala certifikat. Poleg uradne označbe so lahko kmetijskimi pridelki in živila označeni tudi z dodatnimi blagovnimi znamkami, kot je na primer "Pikapolonica" Slovenskega združenja za integrirano pridelavo zelenjave.

Vloga za uporabo uradnega državnega znaka se vloži na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.