Integrirana pridelava

Cilji integrirane pridelave

Bistveni cilji integrirane pridelave so:

• uravnoteženo izvajanje agrotehničnih ukrepov, ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov,
• prednost je dana naravnim ukrepov pred fitofarmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi, pri čem se skuša doseči enak gospodarski učinek,
• pridelava brez uporabe gensko spremenjenih organizmov,
• nadzorovana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev,
• pospeševanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti z ustreznimi metodami varstva rastlin (biotično varstvo),
• gnojenje z organskimi gnojili ima prednost pred gnojenjem z mineralnimi gnojili,
• pred gnojenjem redno izvajanje analiz,
• kontrolirana pridelava in certificiranje pridelkov, kar omogoča sledenje v prometu in obenem daje potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo višjim standardom kakovosti,

V Sloveniji se izvaja integrirana pridelava poljščin, zelenjave, hmelja, sadja in oljk ter grozdja. Podrobnejše zahteve glede integrirane pridelave, vodenja evidenc, kontrole, označevanja, pogojev za uporabo označbe »integrirani« ter sistema nadzora organizacij za kontrolo in certificiranje kmetijskih pridelkov ali živil in kmetijskih gospodarstev za vse kmetijske rastline so določene v pravilniku o integrirani pridelavi poljščin, zelenjave, hmelja, sadja in oljk ter grozdja in v tehnoloških navodilih za integrirano pridelavo, ki jih vsako leto izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Nadzorni sistem

Kontrolo pridelave integriranih kmetijskih proizvodov in živil, izdajanje certifikatov ter njihovo razveljavitev ali odvzem opravljajo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki jih na podlagi vloge z dokazili o izpolnjevanju tehničnih in organizacijskih pogojev z odločbo imenuje minister. 

Nadzor nad delovanjem teh organizacij izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 

Organizacije za kontrolo nad pridelavo integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil:

• Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu 
• Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru za tehnično preizkušanje in analiziranje 
• Bureau Veritas d. o. o.

Označevanje

Integrirane kmetijske pridelke oziroma živila se lahko na trgu v Sloveniji označuje z zaščitnim znakom "integrirani", ko je bil kmetijski pridelek pridelan v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi in tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo ter je zanj imenovana organizacija za kontrolo in certificiranje izdala certifikat. Prav tako se lahko pod pogoji, ki so določeni v Zakonu o  hrani na embalaži integriranih kmetijskih proizvodov oziroma živil uporabi oznaka z grafično podobo zastave Republike Slovenije.

Poleg uradne označbe so lahko kmetijskimi pridelki in živila označeni tudi z zasebnimi logotipi ali dodatnimi blagovnimi znamkami, kot je na primer "Pikapolonica" Slovenskega združenja za integrirano pridelavo zelenjave.

Vloga za uporabo uradnega državnega znaka se vloži na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Tehnološka navodila za integrirano pridelavo

Certificiranje pridelovalcev integrirane pridelave

Kmetijski proizvod ali živilo je lahko označeno z označbo »integrirani«, če je za kmetijski proizvod ali živilo izdan certifikat, da izpolnjuje predpisane pogoje pridelave.

Pridelovalec lahko certifikat pridobi tako, da se prijavi v kontrolo integrirane pridelave kmetijskih rastlin pri organizaciji za kontrolo in certificiranje, ta pa mu nato v primeru, da so bile kmetijske rastline pridelane v skladu s Pravilnikom o integrirani pridelavi poljščin, zelenjave, hmelja, sadja in oljk ter grozdja po opravljeni kontroli na kraju samem izda certifikat za integrirano pridelavo.