Skoči do osrednje vsebine

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Kmetje v Evropski uniji prejmejo podpore v obliki neposrednih plačil, pod pogojem, da upoštevajo pravila o zdravju in dobrobiti ljudi, živali, rastlin in okolja. S tem uravnavamo ekonomski položaj kmetijstva in varujemo kmete pred nestanovitnostjo tržnih cen ali izpadom kmetijske pridelave zaradi neugodnih vremenskih razmer ter hkrati prispevamo zagotavljanju javnih dobrin.

Neposredna plačila na ravni EU predstavljajo v povprečju 30 % prihodka iz kmetijstva. Z njimi kmetom omogočamo stalen dohodek in tako pripomoremo k ohranjanju kmetijske pridelave v celotni EU. Zagotavljajmo dolgoročno preživetje kmetovalcev in blažimo negativne posledice nihanja cen ali izpada pridelka. Obenem so neposredna plačila nagrada kmetom za tiste vidike njihovega dela, ki niso vezani na trg, so pa bistvenega pomena za evropsko družbo. Tako je 30 % sredstev za neposredna plačila namenjenih plačilom za zeleno komponento in sicer za prakse, s katerimi kmetje ohranjajo biotsko raznovrstnost ter kakovost tal in okolja na splošno. Sem sodijo diverzifikacija kmetijskih rastlin, ohranjanje okoljsko občutljivega trajnega travinja in zagotavljanje površin z ekološkim pomenom (npr. praha) na kmetijah.

Kmetje neposredna plačila dobijo izplačana le pod pogojem, da upoštevajo standarde varstva okolja, prehranske varnosti, zdravja živali in rastlin, dobrega počutja živali in na splošno skrbijo za dobro stanje obdelovalnih površin. To se imenuje navzkrižna skladnost. Kmetovalcem, ki ne spoštujejo teh pravil, se ukinejo plačila, lahko pa so tudi kaznovani.

Vrste neposrednih plačil

Sistem neposrednih plačil vsebuje različne sheme oziroma plačila, ki jih kmetje lahko prejmejo, če izpolnjujejo predpisane pogoje. Neposredna plačila dodeljujemo kmetom v obliki osnovne dohodkovne podpore na podlagi števila hektarov obdelanih kmetijskih zemljišč, vendar znesek prejete podpore ni odvisen od donosa kmetijske proizvodnje. To je t. i. osnovno plačilo, ki ga dopolnjujejo številne druge podpore s posebnimi cilji ali takšne, ki so namenjene določenim vrstam kmetov: plačilo za zeleno komponento, plačilo za mlade kmete, plačilo za območja z naravnimi omejitvami (PONO) in podpora, vezana na proizvodnjo. Našteta plačila pa lahko nadomesti fiksna podpora, če se je kmet leta 2015 vključil v shemo za male kmete, ki prinaša določene poenostavitve.

Sloveniji je za neposredna plačila v okviru SKP za obdobje 2015–2020 namenjenih 814,5 milijonov evrov.

Prihodnost Skupne kmetijske politike in neposrednih plačil

Tudi v naslednjem obdobju Skupne kmetijske politike bodo neposredna plačila ostala njen bistven del, saj je za pameten in odporen kmetijski sektor treba podpreti dohodke kmetov. Razprava o prihodnjih ukrepih in sredstvih za SKP še poteka. Finančna sredstva za neposredna plačila za Slovenijo so po predlogu Evropske komisije znižana. Cilj naslednjega obdobja SKP je tudi pravičnejša porazdelitev neposrednih plačil, zato Evropska komisija predlaga postopno zmanjševanja neposrednih plačil, ki so nad 60.000 evrov, zgornja meja pa bo postavljena na 100.000 evrov, pri čemer pa se bo upošteval strošek plač. S tem bi bila nova SKP bolj usmerjena na male in družinske kmetije, ki so v EU v večini. Tudi v tokratni reformi se predlaga zbliževanje dohodkovne podpore po državah članicah, saj sedaj obstajajo velike razlike v izplačilih na ha površine (od 550 evrov do 200 evrov). Pomemben poudarek bo tudi na področju varovanja okolja, saj se uvaja shema za podnebje in okolje.

Zakonodaja

Iskalnik