GOV.SI

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

V rastlinski pridelavi sta za zagotavljanje prehranske varnosti ključna strateška cilja povečanje pridelave in konkurenčnosti. Za doseganje teh ciljev so pomembne odporne in biotsko raznovrstne vrste in sorte kmetijskih rastlin ter vrhunske tehnologije pridelave, prilagojene hitrim okoljskim spremembam in naravnim danostim. Velik poudarek je namenjen tudi trajnostni naravnanosti - tako zaradi varnosti kmetijskih pridelkov kot zaradi ohranjanja tal ter njihove rodovitnosti ter varovanja naravnih razmer za življenje v tleh, vodi in zraku.

V Sloveniji največ kmetijskih površin zavzema travinje, sledijo njivske površine s poljščinami in vrtninami ter trajni nasadi z vinogradi, sadovnjaki, hmeljišči in oljčniki. Leta 2017 je bilo po podatkih letne statistike rastlinske pridelave v uporabi okoli 481 000 ha kmetijskih zemljišč, od katerih je bilo 279 000 ha trajnega travinja, 27 000 ha trajnih nasadov in 174 000 ha njiv.

Obseg rastlinske proizvodnje v Sloveniji je močno odvisen od naravnih razmer. Od leta 2011 dalje so vremenske razmere zelo spremenljive, kar se odraža v velikih spremembah obsega proizvodnje. Neugodne vremenske razmere so tako na primer v letih 2016 in 2017 še posebej prizadele sadjarski sektor. Po dveh zelo skromnih letinah je bil pridelek sadja leta 2018 obilen in tudi v primerjavi z ugodnimi preteklimi leti nadpovprečen. Leta 2018 je bil izjemen tudi pridelek grozdja.

Javne službe v rastlinski pridelavi

Na področju rastlinske pridelave (poljedelstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo, hmeljarstvo) delujejo javne službe strokovnih nalog, ki med drugim izvajajo selekcijo, žlahtnjenje in uvedbo ter rajonizacijo novih sort, preizkušanje tehnologij in zagotavljanje izhodiščnega materiala večletnih rastlin.