Skoči do osrednje vsebine

Poljedelstvo je pomembna panoga kmetijstva, saj zagotavlja hrano za ljudi in krmo za živino. V večjem delu Slovenije so naravne danosti za razvoj poljedelstva sicer neugodne, vendar bo poljedelstvo v Sloveniji tudi v prihodnje usmerjeno v pridelavo krušnih žit in krme za prehrano živali.

Stanje v poljedelstvu

Pridelovanje poljščin postaja zahtevnejše in dolgoročna stabilna pridelava je pomemben strokovni izziv, ki ob dobrem poznavanju vrst in sort zahteva tudi poznavanje ustreznih tehnologij za optimizacijo pridelave, tudi v povezavi s prilagajanjem na podnebne spremembe.

Leta 2020 je 56.968 kmetijskih gospodarstev (KMG) obdelovalo skoraj 175.531 ha njiv. V primerjavi s popisom v letu 2010 se je število KMG zmanjšalo za desetino, medtem ko se je površina njiv povečala za dobre 3 %.

Žita

Najpomembnejša poljščina so žita, saj so v zadnjih petih letih zavzemala okoli 57 % njiv, skupna površina pa se je v tem obdobju gibala med 95.000 in 100.000 ha.

Pri pridelavi žita so se strukturne spremembe, ki se kažejo v hitrem zmanjševanju kmetijskih gospodarstev s pridelavo žita in večji povprečni površini žita na gospodarstvo z manjšo intenzivnostjo nadaljevale tudi v obdobju med popisoma kmetijskih gospodarstev v letih 2010 in 2020. Po podatkih popisa kmetijstva se je v Sloveniji v letu 2020 s pridelavo žita ukvarjalo okoli 29.000 gospodarstev, ki so žito pridelovala na približno 98.000 ha njiv.

Zaradi intenzivnejšega zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev v primerjavi z zmanjševanjem površine žita se je povprečna površina žita na kmetijsko gospodarstvo v letu 2022 povečala na 3,36 ha, za 30 % v primerjavi z letom 2010 (2,59 ha) oziroma za 84 % v primerjavi z letom 2000 (1,82 ha).

V Sloveniji se je leta 2020 s pridelavo žita ukvarjalo 29.068 kmetijskih gospodarstev na 97.632 ha njiv.

Pridelovalna površina žita se je v letu 2021 povečala za slab odstotek in je s 102.000 ha za 3 % nad ravnijo povprečja zadnjih petih let (2016–2020). V teh letih je bilo z žitom v povprečju zasejanih približno 57 % njiv. V letu 2021 je bilo v primerjavi z letom prej na njivah več koruze za zrnje (+4 %), manj strnega žita (–2 %) in več ajde ter prosa (+2 %). Pri večini vrst strnega žita so se posejane površine zmanjšale, s pšenico in ječmenom za 2 %, s tritikalo za 8 % in z ržjo za skoraj četrtino, povečale pa so se površine z ovsom (+26 %).

Domača poraba žita v Slovenji je vse skozi večja od slovenske pridelave. Po letu 2009 je bila domača poraba med 0,8 in enim milijonom ton na leto. V letih 2017–2021 se je v povprečju 60 % žita porabilo za krmo, od tega je bilo največ koruze (63 %). 

Domača proizvodnja žit je v letu 2021 dosegla nekaj več kot  700.000 ton, domača potrošnja pa je znašala 825.000 ton. Samooskrba z žiti je tako znašala 84 %.

Ocenjuje se, da je v letu 2022 skupni pridelek žita zaradi zelo slabe letine koruze, pa tudi nekoliko manjšega pridelka strnega žita, za približno petino manjši od pridelka v letu 2021. Pridelek žita je med manjšimi po letu 2010, vendar po ocenah nekoliko večji od pridelkov v sušnih letih 2013 in 2017.

V Sloveniji je bila v letu 2022 pšenica požeta s približno 27.000 ha njiv, pridelek pa je znašal 150.822 ton.

Površina z ječmenom, ki ima v Sloveniji močan trend rasti, se je po zmanjšanju v letu 2021 ponovno povečala (+3 %) in je bila s približno 22.600 ha največja do zdaj. Zaradi slabše letine je bilo pridelanega 6 % manj ječmena kot v letu prej, kar pa je še vedno 6 % nad povprečjem zadnjega petletnega obdobja. Pridelanega je bilo skoraj 113.000 ton ječmena, hektarski pridelek, ki je dosegel 5 ton/ha, pa je bil blizu petletnega povprečja.

Koruza za zrnje je bila v letu 2022, podobno kot v letu 2021, pospravljena s slabih 42.000 ha njiv, kar je za 6 % več od povprečja zadnjega petletnega obdobja. Vremenske razmere pridelavi koruze niso bile naklonjene, po začasnih podatkih SURS je bil hektarski pridelek koruze ocenjen na 6,3 ton/ha, kar je za 33 % manj kot v dokaj povprečnem letu prej. Skupni pridelek koruze za zrnje je zaradi skoraj nespremenjene površine tudi za približno tretjino manjši kot v letu 2022 in s 263.000 tonami za 27 % zaostaja za povprečjem v letih 2017– 2021. V zadnjih desetih letih smo pridelali manj koruze za zrnje le v prav tako sušnem letu 2013.

Oljnice

Delež oljnic v vrednosti kmetijske pridelave, ki je bil po letu 2009 med 0,8 % in 1,5 %, se je v letu 2021 nekoliko povečal ter je znašal 1,1 % skupne vrednosti kmetijstva oziroma 2,0 % vrednosti rastlinske pridelave.

Pri pridelavi oljnic je v obdobju med 2010–2020 prišlo do pomembnih strukturnih sprememb, na katere je najpomembneje vplival zmanjšan obseg pridelave oljnih buč (6.141 ha v 2010; 4.169 ha v 2020) in oljne ogrščice (5.303 ha v 2010; 3.306 ha v 2020) ter povečan obseg pridelave soje (109 ha v 2010; 1.637 ha v 2020).

Po podatkih popisa se je v Sloveniji leta 2020 s pridelavo oljnic ukvarjalo nekaj manj kot 5.700 kmetijskih gospodarstev, ki so oljnice pridelovali na okoli 10.000 ha njiv.

Po oceni Statističnega urada RS (SURS) je bila letina oljnic 2021 skromnejša od predhodne, manjši kot v letu 2020 so bili hektarski pridelki vseh pomembnejših oljnic. Hektarski pridelek buč za olje je bil za 17 % manjši kot leto prej in za ravno toliko pod povprečjem zadnjih petih let, podobno smer je imela tudi letina oljne ogrščice in soje. Letina oljne ogrščice je bila od predhodne manjša za 5 % in za 6 % pod povprečjem zadnjih petih let, hektarski pridelek soje pa je bil v primerjavi z letom 2020 manjši za 17 % in za 14 % pod povprečjem zadnjega petletnega obdobja. Hektarski pridelek sončnic je bil v primerjavi z letom prej manjši za 6 %, vendar je presegel povprečje zadnjih petih let (+ 11 %).

Krompir

Po podatkih popisa kmetijstva se je v Sloveniji v letu 2020 s pridelavo krompirja ukvarjalo nekaj več kot 16.500 gospodarstev, ki so krompir pridelovali na slabih 3 tisoč ha njiv. V obdobju med letoma 2010 in 2020 se je še bolj kot površina, namenjena pridelavi krompirja (–28 %), zmanjšalo število gospodarstev (–58 %), zaradi tega pa se je pomembno povečala povprečna površina krompirja na gospodarstvo (leta 2010: 0,10 ha/KMG; leta 2020: 0,18 ha/KMG).

Trend zmanjševanja krompirja v setveni sestavi njiv, ki je v Sloveniji opazen že vse od leta 2000, se je v letih 2018–2020 ustavil. V letu 2021 je bil krompir posejan na 1,6 % njiv.

Površina, namenjena pridelavi krompirja, se je po dolgoletnem krčenju njiv s krompirjem v letu 2020 povečala, nato pa se je v letu 2021 ponovno zmanjšala. V letu 2021 je bilo pospravljenih približno 2.700 ha površin, kar je 8 % manj kot v letu prej in ravno toliko pod povprečjem zadnjega petletnega obdobja. Pridelava krompirja je po prvih ocenah v letu 2021 k vrednosti kmetijstva prispevala 1,5 %, prispevek krompirja k vrednosti rastlinske pridelave pa se je zmanjšal z 2,9 % na 2,7 %. Skupna pridelava krompirja je bila zaradi slabše letine s 64.000 tonami za 29 % manjša kot v letu 2020 in za skoraj petino pod povprečjem zadnjega petletnega obdobja.

Poraba krompirja v Sloveniji, ki je v obdobju 2009–2021 obsegala med 134.000 in 165.000 tonami, je že ves čas večja od pridelave, v letu 2021 je po prvih ocenah znašala 145.000 ton.

Samooskrba s krompirjem v letu 2021 je znašala 67,9 %.

Po prvih ocenah SURS smo krompir v letu 2022 pridelovali na skoraj 2.900 ha njiv, kar je za 5 % več kot v letu prej in blizu ravni povprečja 2017–2021. Prvi podatki napovedujejo zelo skromno letino, hektarski pridelek (18,9 ton/ha) naj bi bil v povprečju za 19 % manjši od lanskega. V letu 2022 je bilo po prvih ocenah pridelanega za 15 % manj krompirja kot v letu prej (54.000 ton), kar je najmanj do sedaj in za 26 % manj kot v zadnjem petletnem obdobju.

Prilagoditve tehnologij pridelave in kakovost tal

Zaradi podnebnih sprememb je potreba po prilagoditvi tehnologij pridelave novim razmeram ter upravljanju in obvladovanju tveganj vedno večja. Med prednostnimi nalogami spadajo izboljševanje vodno-zračnega režima tal ter fizikalnih, kemičnih in bioloških lastnosti tal, preprečenje erozije in uničevanje strukture, prilagajanje agrotehnike  in uvajanje konzervacijske obdelave. Zaradi majhnega deleža njiv pridelava poljščin za energetske namene v Sloveniji ni primerna.

Tržna poročila za žita

Namen izvajanja tržno informacijskega sistema za trg s pšenico in koruzo je ugotavljanje odkupne, nakupne in uvozne cene na reprezentativnem trgu in vzpostavitev sistema za poročanje Evropski komisiji. Dobljene cene služijo kot osnova za izvajanje tržne politike na področju trga s pšenico in koruzo.

Spremljanje cen na reprezentativnem trgu pšenice in koruze poteka tedensko preko celega leta (spremljajo se odkupne, nakupne in uvozne cene ter količine pšenice in koruze) ter v obdobju žetve (tedensko se spremlja količina, cena in kakovost prevzete pšenice).

Zavezanci za poročanje so mlinska podjetja oziroma tovarne krmil, ki letno odkupijo več kot 2.000 ton pšenice oziroma koruze.

Javna služba na področju poljedelstva

Za doseganje strateških ciljev povečanja pridelave in konkurenčnosti, na katerih temelji  sedemletni program dela javne službe, so pomembne ustrezne vrste in sorte semena poljščin, uporaba modernih tehnologij pridelave, prilagojenih na podnebne spremembe in naravne danosti. K doseganju ciljev ključno prispeva tudi stroka, ki se s svojim znanjem in izkušnjami vključuje v izvajanje javnih služb v poljedelstvu.

V Programu javne službe v poljedelstvu so opredeljene naslednje strokovne naloge:

  • žlahtnjenje poljščin;
  • introdukcija novih sort poljščin in ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo;
  • tehnologije pridelave poljščin;
  • strokovno-tehnična koordinacija v poljedelstvu.

Več o javni službi v poljedelstvu, ki jo izvaja Kmetijski inštitut Slovenije