Skoči do osrednje vsebine

Poljedelstvo je pomembna panoga kmetijstva, saj zagotavlja hrano za ljudi in krmo za živino. V večjem delu Slovenije so naravne danosti za razvoj poljedelstva sicer neugodne, vendar bo poljedelstvo v Sloveniji tudi v prihodnje usmerjeno v pridelavo krušnih žit in krme za prehrano živali.

Stanje v poljedelstvu

Pridelovanje poljščin postaja zahtevnejše in dolgoročna stabilna pridelava je pomemben strokovni izziv, ki ob dobrem poznavanju vrst in sort zahteva tudi poznavanje ustreznih tehnologij za optimizacijo pridelave, tudi v povezavi s prilagajanjem na podnebne spremembe.

Njive v Sloveniji zajemajo približno 174.000 ha oziroma 36 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi.

Žita

Najpomembnejša poljščina so žita, saj so v zadnjih petih letih zavzemala okoli 57 % njiv, skupna površina pa se je v tem obdobju gibala med 95.000 in 100.000 ha.

V zadnjih letih potekajo strukturne spremembe pri pridelavi strnih žit, kar se odraža v znatno manjšem številu kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s pridelavo žita, in v večji povprečni površini žita na gospodarstvo. V Sloveniji se je leta 2016  s pridelavo žita ukvarjalo dobrih 33.000 kmetijskih gospodarstev, kar je 7 % manj kot leta 2013. V zadnjih treh letih se je povprečna površina žita na kmetijsko gospodarstvo povečala za 7 % in je obsegala 3 ha.

V Sloveniji porabimo od 0,8 do enega milijona ton žita na leto, kar je več od domače pridelave. V zadnjih petih letih se je v povprečju 61 % žita porabilo za krmo, od tega je bilo največ koruze (63 %). V enakem obdobju se je v povprečju 29 % žita porabilo za prehrano, od tega je bilo 84 % pšenice.

Domača proizvodnja žit je v letu 2018 dosegla nekaj več kot 596.000 ton, domača potrošnja pa je presegla 879.000 ton. Samooskrba z žiti je tako znašala 68 %.

Zelena krma

Pridelava zelene krme, kjer prevladujejo silažna koruza in krmne koševine (trave, detelje, lucerna, travne, travno-deteljne in deteljno-travne mešanice), se je v letu 2016 ustalila na skoraj tretjini njiv.

Oljnice

Delež oljnic v vrednosti kmetijske pridelave, ki je bil po letu 2006 med 0,8 % in 1,5 %, se je leta 2018 zmanjšal z 1,1 % na 0,8 % skupne vrednosti kmetijstva oziroma z 2,1 % na 1,4 % vrednosti rastlinske pridelave.

Površina oljnic se je leta 2018 zmanjšala za 17 %, k čemur so najpomembneje prispevale predvsem soja in oljne buče, nekoliko manj pa tudi manjše površine drugih pomembnejših oljnic.

Najbolj se je zmanjšala površina soje (–40 %), drugo leto zapored je bilo na njivah mnogo manj oljnih buč (–19 %), nekoliko manj pa tudi oljne ogrščice (–1 %) in sončnic (–4 %), pomembno več je bilo le drugih oljnic (+16 %). V setveni strukturi oljnic ima v obdobju 2015–2018 pomemben delež soja, medtem ko so v obdobju do leta 2015 prevladovale oljna ogrščica in oljne buče (v letih 2010–2014 so zavzemale skupaj povprečno 94 % površine oljnic).

Krompir

Pridelavi krompirja namenjene površine se zmanjšujejo. Pridelava  je z 8.952 ha v letu 2000 znižala na 2.812 ha v letu 2018. Poraba krompirja v Sloveniji, ki je v obdobju 2006–2018 obsegala med 134.000 in 186.000 ton, je že ves čas večja od pridelave. Leta 2018 je bilo uvoženih 99.000 ton krompirja, od tega 58 % v obliki predelanih proizvodov.

Značilno za stopnjo samooskrbe s krompirjem v Sloveniji je precejšnje nihanje med leti. Tako imamo med letoma 2006 in 2017 gibanje samooskrbe med 46 % in 70 %. Nasprotno pa se je stopnja samooskrbe s svežim krompirjem leta 2018 zvišala in je bila 72-odstotna, na kar so vplivale predvsem razmere v zunanji trgovini.

V zadnjih letih opažamo velika medletna in sezonska nihanja odkupnih cen krompirja, ki so odvisna predvsem od cen na evropskem trgu in manj od slovenske letine.

Razvojni cilji na področju poljedelstva

Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki jo je Vlada RS sprejela junija 2014 , opredeljuje tudi  strateške in razvojne cilje na področju poljedelstva ter na področju pridelave in zagotavljanja semena v poljedelstvu in vrtnarstvu.

Ključni cilji so:

  • povečanje pridelave delovno in kapitalsko intenzivnih kultur poljščin;
  • povečanje konkurenčnosti pridelave poljščin s poudarkom na povečanju produktivnosti ter učinkoviti in trajnostni rabi virov;
  • vzpostavitev poštenih odnosov med deležniki v verigi od pridelovalca do prodajalca;
  • izboljšanje dohodkovnega položaja poljedelcev.

Zaradi podnebnih sprememb se pojavlja vedno večja potreba po prilagoditvi tehnologije pridelave novim razmeram ter upravljanju in obvladovanju tveganj. Med prednostnimi nalogami so izboljševanje vodno-zračnega režima tal ter fizikalnih, kemičnih in bioloških lastnosti tal, preprečenje erozije in uničevanje strukture, prilagajanje agrotehnike  in uvajanje konzervacijske obdelave. Zaradi majhnega deleža njiv pridelava poljščin za energetske namene v Sloveniji ni primerna.

Tržna poročila za žita

Namen izvajanja tržno informacijskega sistema za trg s pšenico in koruzo je ugotavljanje odkupne, nakupne in uvozne cene na reprezentativnem trgu in vzpostavitev sistema za poročanje Evropski komisiji. Dobljene cene služijo kot osnova za izvajanje tržne politike na področju trga s pšenico in koruzo.

Spremljanje cen na reprezentativnem trgu pšenice in koruze poteka tedensko preko celega leta (spremljajo se odkupne, nakupne in uvozne cene ter količine pšenice in koruze) ter v obdobju žetve (tedensko se spremlja količina, cena in kakovost prevzete pšenice).

Zavezanci za poročanje so mlinska podjetja oziroma tovarne krmil, ki letno odkupijo več kot 2.000 t pšenice oziroma koruze.

Tržna poročila za kmetijske pridelke in živila

Javna služba na področju poljedelstva

Za doseganje strateških ciljev povečanja pridelave in konkurenčnosti, na katerih temelji  sedemletni program dela javne službe, so pomembne ustrezne vrste in sorte semena poljščin, ter kar se da vrhunske tehnologije prilagojene na podnebne spremembe in naravne danosti. K doseganju teh ciljev bodo vsekakor prispevali  znanje in stroka, ki izhaja iz Javne službe na področju poljedelstva z izvajanjem strokovnih nalog.

V Programu javne službe v poljedelstvu so opredeljene naslednje strokovne naloge:

  • žlahtnjenje poljščin;
  • introdukcija novih sort poljščin in ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo;
  • tehnologije pridelave poljščin;
  • strokovno-tehnična koordinacija v poljedelstvu.

Program javne službe v poljedelstvu 2018-2024 (pdf)

Iskalnik