Skoči do osrednje vsebine

Trajnostna raba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) vključuje usmeritve in ukrepe, ki jih zaradi uporabe FFS izvajamo z namenom zmanjševanja tveganj in vplivov za zdravje ljudi in živali ter za okolje. Za ta namen uporabnike FFS spodbujamo k pravilni uporabi FFS, izvajanju integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabi FFS z nizkim tveganjem. Obveščamo javnost o FFS, izvajamo usposabljanje svetovalcev za FFS, prodajalcev in uporabnikov FFS ter pregled naprav za nanašanje FFS. Trajnostna raba usmerja uporabnika FFS k ohranjanju okolja in zdravja ljudi.

Usposabljanje za ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi

Fitofarmacevtska sredstva spadajo med nevarne kemikalije, zato predstavljajo tveganje za ljudi, živali in okolje. Zaradi navedenega se morajo usposabljati vsi, ki uporabljajo FFS v okviru:

  • opravljanja svoje poklicne dejavnosti (poklicni uporabniki oziroma izvajalec ukrepov varstva rastlin),
  • opravljanja prometa s FFS oziroma njihove prodaje (prodajalec FFS),
  • strokovne službe ali komercialnih storitev v zvezi z varstvom rastlin in o FFS svetujejo (svetovalec za FFS).

Usposabljanje za ravnanje s FFS izvajajo pooblaščeni izvajalci, ki so izbrani na javnem razpisu. Izvajalec usposabljanja udeležencu po uspešno opravljenem pisnem preverjanju znanja izda potrdilo o pridobitvi znanj iz fitomedicine – izkaznico. Izkaznica za izvajalce ukrepov varstva rastlin se izda za obdobje petih let, za prodajalca FFS in svetovalca za FFS pa za obdobje 3 let. Veljavnost izkaznice se lahko podaljša, če se imetnik izkaznice v zadnjem letu pred potekom njene veljavnosti udeleži nadaljnjega usposabljanja.

Gradivo za usposabljanje za ravnanje s FFS je enotno in smo ga v  sodelovanju z zunanjimi strokovnimi sodelavci pripravili kot učno gradivo.

Izvajalci usposabljanja morajo 30 dni pred organiziranjem usposabljanja obvestiti zainteresirano javnost o izvedbi usposabljanja. 

Naziv storitve Institucija
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Promet s fitofarmacevtskimi sredstvi

S prometom s FFS se v Sloveniji lahko ukvarjajo distributerji, ki pridobijo dovoljenje Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in so vpisani v register distributerjev. Glede na vrsto prometa ločimo promet s FFS na debelo in promet s FFS na drobno. Glede vrste FFS in mesta prodaje pa FFS za poklicno in FFS za nepoklicno rabo. FFS v prometu na drobno so FFS za poklicno rabo in FFS za nepoklicno rabo.

Ob nakupu FFS za poklicno rabo, ki se prodajajo izključno v specializiranih prodajalnah ob prisotnosti prodajalca FFS in svetovalca za FFS, morajo kupci predložiti veljavno izkaznico.

FFS za nepoklicno rabo pa se lahko prodajajo tudi v drugih prodajalnah izključno z neživilskim blagom, za katera kupcu ob nakupu ni treba predložiti veljavne izkaznice.  

Distributerji, ki želijo pridobiti dovoljenje za opravljanje prometa s FFS, morajo vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za opravljanje prometa s FFS.

O prometu s FFS za poklicno rabo morajo distributerji voditi podatke in jih posredovati UVHVVR najpozneje do 31. marca za preteklo leto. 

Naziv storitve Institucija
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Obveščanje in ozaveščanje javnosti o fitofarmacevtskih sredstvih

UVHVVR zagotavlja obveščanje širše in strokovne javnosti o tveganjih uporabe FFS za zdravje ljudi in za okolje.

V okviru vsakoletne akcije javnost obveščamo o varni rabi FFS in varovanju čebel. Distributerji FFS na etiketo FFS, ki so razvrščena kot nevarna za čebele, dodajo grafični znak – piktogram »Nevarno za čebele« (čebela v rdečem rombu na beli podlagi), ki natančneje določa pogoje uporabe takega FFS. Seznam fitofarmacevtskih sredstev, nevarnih za čebele je dostopen v okviru tematskih seznamov FFS.

V sodelovanju z Gospodarskim interesnim združenjem fitofarmacije, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Čebelarsko zvezo Slovenije izdajamo letake in brošure o pravilni rabi FFS ter o varovanju zdravja ljudi, živali in okolja, s katerimi ozaveščamo javnost o fitofarmacevtskih sredstvih.

Pregled naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev

Naprave za nanašanje FFS morajo izpolnjevati zahteve v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in postopke ugotavljanja skladnosti (tehnične zahteve), in se lahko uporabljajo le, če so pridobile potrdilo o opravljenem pregledu naprav in znak o rednem pregledu. Lastniki ali uporabniki naprav morajo zagotoviti njihovo redno pregledovanje, ki ga opravljajo pooblaščeni pregledniki naprav, ki so izbrani na javnem razpisu. Preglednik naprave ob pregledu preveri, ali naprava izpolnjuje zahteve iz standarda oziroma kakor je določeno v zakonodaji.

Nove naprave morajo izpolnjevati zahteve, predpisane s standardi Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO). 

Preglednik naprav mora o načrtovani izvedbi pregledov naprav obvestiti zainteresirano javnost najmanj sedem dni pred izvedbo pregledov o kraju in lokaciji, datumu in uri pričetka izvajanja pregledov naprav.

UVHVVR vodi evidenco o pregledanih napravah za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev. 

Poleg tehnične brezhibnosti naprave za nanašanje FFS je zelo pomembna uporaba primernih šob za posamezni posevek ali nasad. Pri uporabi šob za zmanjšanje zanašanja (AD-šobe) je to še posebej pomembno, ker mora uporabnik FFS natančno uskladiti delovne parametre (tlak, hitrost vožnje, zmogljivost ventilatorja, mejna hitrost vetra, usmeritev zračnega toka in podobno) s tehničnimi lastnostmi šobe. Najpogostejše napake pri uporabi AD-šob so zbrane v spodnjem dokumentu.

Vse vrste šob so v standardih Sveta Združenega kraljestva za varstvo rastlin in Ameriškega združenja kmetijskih inženirjev razvrstili v razrede po velikosti kapljic in označili z barvo ter črkovnimi simboli.

Naziv storitve Institucija
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Odmerjanje fitofarmacevtskih sredstev

Pravilno odmerjanje FFS in pravilna priprava škropilne brozge neposredno vplivata na učinkovitost ukrepa varstva rastlin. Odmerjanje je postopek, pri katerem zagotovimo, da z napravami za nanašanje FFS na ciljno površino nanašamo točno predvideno količino FFS. V primeru prenizkega odmerka in premajhne količine škropilne brozge je ukrep varstva rastlin neučinkovit in negospodaren. Prevelik odmerek predstavlja tveganje za varnost zdravja ljudi in za okolje, privede pa lahko tudi do fitotoksičnosti in drugih negativnih učinkov pri neciljnih organizmih ter do preseženih dovoljenih vrednosti ostankov v pridelkih in živilih.

V državah članicah EU obstaja več načinov izražanja odmerka pri uporabi FFS.

Pri izračunih količine FFS in izračunih porabe vode vam je v pomoč kalkulator za potrebe nanosa fitofarmacevtskih sredstev.

  • Pretvornik odmerkov FFS

    Z namenom uskladitve odmerkov FFS na visoko rastočih gojenih rastlinah med državami članicami EU je bila za visoko rastoče rastline, pri katerih se škropilna brozga nanaša navpično (vertikalno) na območje listne stene, uvedena metoda odmerjanja FFS na osnovi površine listne stene, ki ji pravimo tudi metoda LWA (angleško leaf wall area - LWA)
    Navodila

Tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi iz zraka

Tretiranje s FFS iz zraka z uporabo zračnih plovil je v Sloveniji z Zakonom o FFS prepovedano. Tudi uporaba brezpilotnih letalnikov (dronov) za nanos FFS trenutno pri nas ni dovoljena.

Varovanje vodnega okolja in pitne vode pred onesnaženjem s fitofarmacevtskimi sredstvi

Zaradi ohranitve ali doseganja dobrega stanja voda ali njihovega dobrega ekološkega potenciala se pri uvajanju ukrepov za varovanje voda upošteva zakonodajo s področja voda, ki omejuje uporabo FFS ob vodnih površinah in na vodovarstvenih območjih.

Zakon o vodah razvršča vode v rede. Površinske vode so razvrščene v 1. in 2. red. Za varovanje podzemnih virov pitne vode za javno oskrbo so v Sloveniji vodovarstvena območja na državni ravni določena z Zakonom o vodah. Na občinski ravni pa tudi s podzakonskimi akti, odločbami in medobčinskimi uradnimi vestniki.

Pri uporabi FFS je treba upoštevati varnostni pas med območjem škropljenja in vodno površino. Varnostni pas je naveden na etiketi in navodilu za uporabo FFS.

Varnostni pas znaša:

  • najmanj 15 m tlorisne površine od meje brega voda 1. reda (Jadransko morje, Blejsko jezero, Bohinjsko jezero, Cerkniško jezero, Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Sava, Tržiška Bistrica, Kokra, Selška Sora, Poljanska Sora, Kamniška Bistrica, Ljubljanica, Savinja, Mirna (na Dolenjskem), Krka, Sotla, Kolpa, Drava, Meža z Mislinjo, Dravinja, Pesnica, Mura, Ledava, Ščavnica, Rižana, Reka, Soča, Idrijca, Vipava, Dragonja, Nadiža, Idrija, Paka in druge celinske vode, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo) ter
  • najmanj 5 m od meje brega voda 2. reda (preostale vode).

Kadar je zaradi lastnosti FFS v postopku ocenjevanja FFS določen širši varnosti pas, kot je predpisan z Zakonom o vodah, se to navede na etiketi in v navodilih za uporabo.

Podzemno vodo, ki jo v Sloveniji neposredno uporabljamo za pitno vodo, varujemo pred onesnaženjem z urejanjem rabe tal na vodovarstvenih območjih.

Zmanjšanje tveganj zaradi rabe fitofarmacevtskih sredstev na posebnih območjih

V postopku ocenjevanja FFS se preverijo različne lastnosti FFS, med drugim se določi tudi tveganje FFS za zdravje ljudi, ki vključuje oceno ostankov FFS v živilih in krmi ter tveganje FFS za živali in okolje.

V skladu z oceno določimo ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki so navedeni na etiketi FFS.

V Sloveniji imamo z Zakonom o ohranjanju narave, podzakonskimi predpisi, z odloki na občinski ravni ter z evropskima direktivama o habitatih in pticah opredeljena območja, nacionalne in lokalne naravne rezervate. Ta so opredeljena z namenom, da varujejo življenjsko okolje divjih živali in rastlin.

Na teh območjih se je treba še posebej posvečati pravilni rabi FFS, da ne pride do vnosa FFS v okolje. Treba je upoštevati dodatna navodila in varnostne ukrepe za posamezno FFS. Na nekaterih zavarovanih območjih je s posameznimi odloki celo prepovedana uporaba FFS, v razvojnih usmeritvah pa se spodbuja naravi prijazno kmetovanje. Med posebna območja se štejejo tudi vodovarstvena območja območja javnih parkov in vrtov, športnih, rekreacijskih, šolskih in otroških igrišč, okolica zdravstvenih ustanov, domov za ostarele ali drugih tovrstnih objektov, kjer je natančno določena uporaba FFS.  

Uporabnik FFS mora na teh območjih zagotoviti, da zaradi uporabe FFS oziroma zaradi zanašanja, spiranja ali odtekanja FFS ne pride v stik z vodnim telesom površinske in podzemne vode ali zalogami pitne vode, v neposredni stik s človekom, objekti za skladiščenje in predelavo rastlin, z objekti za rejo in oskrbo živali, čebelnjaki, stanovanjskimi stavbami, vrtci, šolami, otroškimi in športnimi igrišči, zdravstvenimi ustanovami, domovi upokojencev ali drugimi tovrstnimi objekti. Za preprečitev zanašanja je treba naprave za nanašanje FFS uporabljati v ustrezni oddaljenosti od teh objektov. 

Skladiščenje fitofarmacevtskih sredstev

Osnovni namen varnega skladiščenja FFS in postopkov za varno skladiščenje je varovanje ljudi, živali in okolja.

Pravilno skladiščenje in shranjevanje FFS sta obvezna tako pri distributerju kot tudi pri uporabniku in zagotavljata ohranjanje lastnosti FFS.

Splošno velja, da morajo biti FFS shranjena v izvirni, nepoškodovani embalaži, ločeno od živil in drugih predmetov splošne rabe, zunaj dosega otrok in nepooblaščenih oseb ter v skladu s pogoji, ki jih določi proizvajalec FFS.

Splošni pogoji in pogoji skladiščenja FFS

  • FFS skladiščimo v izvirni, nepoškodovani embalaži, ki ima razločno čitljivo etiketo.
  • Temperatura, vlaga in svetloba so določeni v skladu s pogoji, ki jih določi proizvajalec FFS, in so navedene na etiketi oziroma navodilu za uporabo. Skladiščena FFS ne smejo biti izpostavljena neposredni sončni svetlobi.
  • Preprečimo poškodbe na embalaži skladiščenih FFS.
  • Prostori za skladiščenje in izdajanje FFS morajo imeti urejeno prezračevanje, ki zagotavlja, da koncentracija plinov, par in aerosolov v delovnem okolju ne presega vrednosti, določenih s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
  • FFS se lahko hranijo le na policah ali v varovalnih omarah (omare morajo biti označene z opozorili in opremljene s ključavnico).
  • FFS v trdni obliki morajo biti vedno nameščena na zgornjih policah, v tekoči obliki pa na spodnjih policah, da v primeru puščanja embalaže tekoča FFS ne onesnažijo FFS v trdni obliki.
  • FFS morajo biti pregledno in varno zložena ter urejena po skupinah nevarnosti oziroma strupenosti in po vrstah uporabe, da so v vsakem trenutku hitro dostopna.
  • V skladišču mora biti na vidnem mestu shema razporeditve FFS.
  • Redno je treba izvajati kontrolo stanja in embalaže FFS.
  • Obvezno je vodenje evidenc shranjenih FFS (nakup, poraba in podobno).
  • V prostorih za skladiščenje FFS lahko začasno skladiščimo tudi odpadno embalažo in odpadna FFS. Prostor za začasno skladiščenje odpadkov FFS mora biti urejen v skladu s predpisi o skladiščenju odpadkov FFS, nevarnih snovi in odpadne embalaže. V ta namen moramo imeti v posameznem skladišču nameščeni po dve pokriti posodi, in sicer eno z ustreznim absorpcijskim sredstvom in drugo (prazno) za začasno shranjevanje razsutih oziroma razlitih kemikalij in drugih odpadkov, ki nastanejo pri sanaciji. Poleg omenjenih dveh posod je v skladišču še dodaten zabojnik ali vreča za začasno shranjevanje očiščene odpadne embalaže.
  • V prostorih morajo biti urejeni tudi garderoba in sanitarni prostori za umivanje s tekočo hladno in toplo vodo, tekočim milom in sušilcem za roke ali brisačami za enkratno uporabo, ter nameščena omarica s prvo pomočjo.
  • Skladiščni in prodajni prostori morajo biti varovani tako, da je nepooblaščenim osebam onemogočen dostop do FFS za poklicno rabo.
  • Zaposleni morajo imeti zagotovljeno ustrezno osebno varovalno opremo.
  • FFS ne skladiščimo skupaj s semenskim materialom kmetijskih rastlin, rastlinami ali proizvodi rastlinskega porekla.

Integrirano varstvo rastlin

Integrirano varstvo rastlin (IVR) je načrten in sistematičen način varstva rastlin, ki skrbno upošteva vse razpoložljive ukrepe in metode varstva rastlin za obvladovanje škodljivih organizmov. Pri tem se ustrezni ukrepi, ki preprečujejo razvoj populacij škodljivih organizmov ter zagotavljajo rast in razvoj zdravih rastlin, dopolnjujejo in povezujejo. 

Pri IVR pridelovalec nasad ali posevek redno pregleduje, opazuje pojav škodljivih organizmov in na podlagi lastne presoje in lastnih izkušenj izbere najprimernejšo metodo ali ustrezno kombinacijo metod varstva rastlin. Z izbiro navedenega pridelovalec preprečujejo razvoj populacij škodljivih organizmov in zagotavlja rast in razvoj zdravih rastlin ter s tem zmanjšuje odvisnost od uporabe kemičnih snovi.

Za obvladovanje škodljivih organizmov in zagotavljanje zdrave rasti rastlin pridelovalec skrbno upošteva in izvaja preventivne ukrepe, metode varstva rastlin z nizkim tveganjem in le po potrebi uporablja FFS za poklicno uporabo.

Med preventivne ukrepe sodijo:

  • izbira rastišča,
  • kolobarjenje,
  • obdelava tal,
  • čas in gostota setve oziroma sajenja,
  • rez in vzgojne oblike,
  • setev mešanih ali vmesnih posevkov ter dosevkov,
  • uporaba odpornih sort, saditev ali setev certificiranega sadilnega/semenskega materiala,
  • gnojenje, namakanje, izsuševanje in higienski ukrepi.

Med metode varstva rastlin z nizkim tveganjem sodijo:

IVR poudarja rast zdravih rastlin, s čim manjšimi vplivi na ekosistem. Uporaba FFS mora biti ekonomsko in ekološko opravičljiva. V primeru uporabe FFS mora uporabnik upoštevati tudi informacije o pragu škodljivosti, če te obstajajo, o primernem času uporabe FFS in druge nasvete o uporabi tistih FFS, ki so ciljno naravnana tako, da so čim manj škodljiva za zdravje ljudi, neciljne organizme in okolje. Te informacije zagotavljajo izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin.

Podrobnejši podatki v zvezi z vsebinami IVR so dosto­pni na portalu o integriranem varstvu rastlin

Podatki o uporabi fitofarmacevtskih sredstev

Uporabnik FFS za poklicno rabo mora voditi podatke o izvajanju metod z nizkim tveganjem ter uporabi FFS v evidenci podatki o uporabi FFS v kmetijski pridelavi. V primeru, da uporabnik FFS za poklicno uporabo, FFS uporablja za tretiranje semena podatke zapiše v evidenco podatki o uporabi FFS v objektih za tretiranje semena. Uporabnik FFS mora v primeru uporabe FFS, zagotoviti sledljivost vsakega FFS od nakupa do uporabe. Račune in podatke o uporabi mora uporabnik FFS za poklicno rabo hraniti najmanj 3 leta. Podatke o uporabi FFS mora uporabnik predložiti na zahtevo UVHVVR.

V letu 2023 je Evropska komisija izdala Izvedbeno Uredbo komisije (EU) 2023/564 z dne 10. marca 2023 glede vsebine in formata evidenc FFS, ki ji vodijo poklicni uporabniki, v skladu z Uredbo (EU) 1107/2009 Evropskega Parlamenta in Sveta (Uredba).

Uredba predpisuje elektronsko vodenje podatkov o uporabi FFS. V prilogi predpisuje obliko in vsebino podatkov, ki jih mora uporabnik vnesti v evidenco. Uredba se neposredno uporablja v državah članicah, uporabljati pa se začne 1. januarja 2026.

Tako se bo obveznost vodenja podatkov s 1. januarjem 2026 spremenila na način, da bodo vsi poklicni uporabniki morali voditi evidenco na elektronski način.