Usposabljanje za ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi

FFS spadajo med nevarne kemikalije, zato predstavljajo tveganje za ljudi, živali in okolje. Zaradi navedenega se mora vsak uporabnik FFS, ki FFS uporablja pri opravljanju svoje poklicne dejavnosti (poklicni uporabniki oziroma izvajalec ukrepov varstva rastlin) ali opravlja promet s FFS oziroma jih prodaja (prodajalec FFS) ali o njih svetuje, usposabljati v zvezi z varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi in glede varne uporabe FFS v okviru strokovnih služb ali komercialnih storitev (svetovalec za FFS).

Usposabljanje za ravnanje s FFS izvajajo pooblaščeni izvajalci, ki so izbrani na javnem razpisu. Izvajalec usposabljanja udeležencu po uspešno opravljenem pisnem preverjanju znanja izda potrdilo o pridobitvi znanj iz fitomedicine – izkaznico. Izkaznica za izvajalce ukrepov varstva rastlin se izda za obdobje petih let, za prodajalca FFS in svetovalca za FFS pa za obdobje 3 let. Veljavnost izkaznice se lahko podaljša, če se imetnik izkaznice v zadnjem letu pred potekom njene veljavnosti udeleži nadaljnjega usposabljanja.

Gradivo za usposabljanje za ravnanje s FFS je enotno in smo ga v  sodelovanju z zunanjimi strokovnimi sodelavci pripravili kot učno gradivo.

Izvajalci usposabljanja morajo 30 dni pred organiziranjem usposabljanja obvestiti zainteresirano javnost o izvedbi usposabljanja. 

Promet s fitofarmacevtskimi sredstvi

S prometom s FFS se v Sloveniji lahko ukvarjajo distributerji, ki pridobijo dovoljenje Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in so vpisani v register distributerjev. Glede na vrsto prometa ločimo promet s FFS na debelo in promet s FFS na drobno. Glede vrste FFS in mesta prodaje pa FFS za poklicno in FFS za nepoklicno rabo. FFS v prometu na drobno so FFS za poklicno rabo in FFS za nepoklicno rabo.

Ob nakupu FFS za poklicno rabo, ki se prodajajo izključno v specializiranih prodajalnah ob prisotnosti prodajalca FFS in svetovalca za FFS, morajo kupci predložiti veljavno izkaznico.

FFS za nepoklicno rabo pa se lahko prodajajo tudi v drugih prodajalnah izključno z neživilskim blagom, za katera kupcu ob nakupu ni treba predložiti veljavne izkaznice.  

Distributerji, ki želijo pridobiti dovoljenje za opravljanje prometa s FFS, morajo vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za opravljanje prometa s FFS.

O prometu s FFS za poklicno rabo morajo distributerji voditi podatke in jih posredovati UVHVVR najpozneje do 31. marca za preteklo leto. 

Obveščanje in ozaveščanje javnosti o fitofarmacevtskih sredstvih

UVHVVR zagotavlja obveščanje širše in strokovne javnosti o tveganjih uporabe FFS za zdravje ljudi in za okolje.

V okviru vsakoletne akcije javnost obveščamo o varni rabi FFS in varovanju čebel. Distributerji FFS na etiketo FFS, ki so razvrščena kot nevarna za čebele, dodajo grafični znak – piktogram »Nevarno za čebele« (čebela v rdečem rombu na beli podlagi), ki natančneje določa pogoje uporabe takega FFS. Seznam fitofarmacevtskih sredstev, nevarnih za čebele je dostopen v okviru tematskih seznamov FFS.

V sodelovanju z Gospodarskim interesnim združenjem fitofarmacije, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Čebelarsko zvezo Slovenije izdajamo letake in brošure o pravilni rabi FFS ter o varovanju zdravja ljudi, živali in okolja, s katerimi ozaveščamo javnost o fitofarmacevtskih sredstvih.

Pregled naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev

Naprave za nanašanje FFS morajo izpolnjevati zahteve v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in postopke ugotavljanja skladnosti (tehnične zahteve), in se lahko uporabljajo le, če so pridobile potrdilo o opravljenem pregledu naprav in znak o rednem pregledu. Lastniki ali uporabniki naprav morajo zagotoviti njihovo redno pregledovanje, ki ga opravljajo pooblaščeni pregledniki naprav, ki so izbrani na javnem razpisu. Preglednik naprave ob pregledu preveri, ali naprava izpolnjuje zahteve iz standarda oziroma kakor je določeno v zakonodaji.

Nove naprave morajo izpolnjevati zahteve, predpisane s standardi Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO). 

Preglednik naprav mora o načrtovani izvedbi pregledov naprav obvestiti zainteresirano javnost najmanj sedem dni pred izvedbo pregledov o kraju in lokaciji, datumu in uri pričetka izvajanja pregledov naprav.

UVHVVR vodi evidenco o pregledanih napravah za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev. 

Poleg tehnične brezhibnosti naprave za nanašanje FFS je zelo pomembna uporaba primernih šob za posamezni posevek ali nasad. Pri uporabi šob za zmanjšanje zanašanja (AD-šobe) je to še posebej pomembno, ker mora uporabnik FFS natančno uskladiti delovne parametre (tlak, hitrost vožnje, zmogljivost ventilatorja, mejna hitrost vetra, usmeritev zračnega toka in podobno) s tehničnimi lastnostmi šobe. Najpogostejše napake pri uporabi AD-šob so zbrane v spodnjem dokumentu.

Vse vrste šob so v standardih Sveta Združenega kraljestva za varstvo rastlin in Ameriškega združenja kmetijskih inženirjev razvrstili v razrede po velikosti kapljic in označili z barvo ter črkovnimi simboli.

Odmerjanje fitofarmacevtskih sredstev

Pravilno odmerjanje FFS in pravilna priprava škropilne brozge neposredno vplivata na učinkovitost ukrepa varstva rastlin. Odmerjanje je postopek, pri katerem zagotovimo, da z napravami za nanašanje FFS na ciljno površino nanašamo točno predvideno količino FFS. V primeru prenizkega odmerka in premajhne količine škropilne brozge je ukrep varstva rastlin neučinkovit in negospodaren. Prevelik odmerek predstavlja tveganje za varnost zdravja ljudi in za okolje, privede pa lahko tudi do fitotoksičnosti in drugih negativnih učinkov pri neciljnih organizmih ter do preseženih dovoljenih vrednosti ostankov v pridelkih in živilih.

V državah članicah EU obstaja več načinov izražanja odmerka pri uporabi FFS.

Pri izračunih količine FFS in izračunih porabe vode vam je v pomoč kalkulator za potrebe nanosa fitofarmacevtskih sredstev.

Tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi iz zraka

Tretiranje s FFS iz zraka z uporabo zračnih plovil je v Sloveniji z Zakonom o FFS prepovedano. Tudi uporaba brezpilotnih letalnikov (dronov) za nanos FFS trenutno pri nas ni dovoljena.

Varovanje vodnega okolja in pitne vode pred onesnaženjem s fitofarmacevtskimi sredstvi

Zaradi ohranitve ali doseganja dobrega stanja voda ali njihovega dobrega ekološkega potenciala se pri uvajanju ukrepov za varovanje voda upošteva zakonodajo s področja voda, ki omejuje uporabo FFS ob vodnih površinah in na vodovarstvenih območjih.

Zakon o vodah razvršča vode v rede. Površinske vode so razvrščene v 1. in 2. red. Za varovanje podzemnih virov pitne vode za javno oskrbo so v Sloveniji vodovarstvena območja na državni ravni določena z Zakonom o vodah. Na občinski ravni pa tudi s podzakonskimi akti, odločbami in medobčinskimi uradnimi vestniki.

Pri uporabi FFS je treba upoštevati varnostni pas med območjem škropljenja in vodno površino. Varnostni pas je naveden na etiketi in navodilu za uporabo FFS.

Varnostni pas znaša:

• najmanj 15 m tlorisne površine od meje brega voda 1. reda (Jadransko morje, Blejsko jezero, Bohinjsko jezero, Cerkniško jezero, Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Sava, Tržiška Bistrica, Kokra, Selška Sora, Poljanska Sora, Kamniška Bistrica, Ljubljanica, Savinja, Mirna (na Dolenjskem), Krka, Sotla, Kolpa, Drava, Meža z Mislinjo, Dravinja, Pesnica, Mura, Ledava, Ščavnica, Rižana, Reka, Soča, Idrijca, Vipava, Dragonja, Nadiža, Idrija, Paka in druge celinske vode, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo) ter
• najmanj 5 m od meje brega voda 2. reda (preostale vode).

Kadar je zaradi lastnosti FFS v postopku ocenjevanja FFS določen širši varnosti pas, kot je predpisan z Zakonom o vodah, se to navede na etiketi in v navodilih za uporabo.

Podzemno vodo, ki jo v Sloveniji neposredno uporabljamo za pitno vodo, varujemo pred onesnaženjem z urejanjem rabe tal na vodovarstvenih območjih.

Zmanjšanje tveganj zaradi rabe fitofarmacevtskih sredstev na posebnih območjih

V postopku ocenjevanja FFS se preverijo različne lastnosti FFS, med drugim se določi tudi tveganje FFS za zdravje ljudi, ki vključuje oceno ostankov FFS v živilih in krmi ter tveganje FFS za živali in okolje.

V skladu z oceno določimo ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki so navedeni na etiketi FFS.

V Sloveniji imamo z Zakonom o ohranjanju narave, podzakonskimi predpisi, z odloki na občinski ravni ter z evropskima direktivama o habitatih in pticah opredeljena območja, nacionalne in lokalne naravne rezervate. Ta so opredeljena z namenom, da varujejo življenjsko okolje divjih živali in rastlin.

Na teh območjih se je treba še posebej posvečati pravilni rabi FFS, da ne pride do vnosa FFS v okolje. Treba je upoštevati dodatna navodila in varnostne ukrepe za posamezno FFS. Na nekaterih zavarovanih območjih je s posameznimi odloki celo prepovedana uporaba FFS, v razvojnih usmeritvah pa se spodbuja naravi prijazno kmetovanje. Med posebna območja se štejejo tudi vodovarstvena območja območja javnih parkov in vrtov, športnih, rekreacijskih, šolskih in otroških igrišč, okolica zdravstvenih ustanov, domov za ostarele ali drugih tovrstnih objektov, kjer je natančno določena uporaba FFS.  

Uporabnik FFS mora na teh območjih zagotoviti, da zaradi uporabe FFS oziroma zaradi zanašanja, spiranja ali odtekanja FFS ne pride v stik z vodnim telesom površinske in podzemne vode ali zalogami pitne vode, v neposredni stik s človekom, objekti za skladiščenje in predelavo rastlin, z objekti za rejo in oskrbo živali, čebelnjaki, stanovanjskimi stavbami, vrtci, šolami, otroškimi in športnimi igrišči, zdravstvenimi ustanovami, domovi upokojencev ali drugimi tovrstnimi objekti. Za preprečitev zanašanja je treba naprave za nanašanje FFS uporabljati v ustrezni oddaljenosti od teh objektov. 

Skladiščenje fitofarmacevtskih sredstev

Osnovni namen varnega skladiščenja FFS in postopkov za varno skladiščenje je varovanje ljudi, živali in okolja.

Pravilno skladiščenje in shranjevanje FFS sta obvezna tako pri distributerju kot tudi pri uporabniku in zagotavljata ohranjanje lastnosti FFS.

Splošno velja, da morajo biti FFS shranjena v izvirni, nepoškodovani embalaži, ločeno od živil in drugih predmetov splošne rabe, zunaj dosega otrok in nepooblaščenih oseb ter v skladu s pogoji, ki jih določi proizvajalec FFS.

Splošni pogoji in pogoji skladiščenja FFS

• FFS skladiščimo v izvirni, nepoškodovani embalaži, ki ima razločno čitljivo etiketo.
• Temperatura, vlaga in svetloba so določeni v skladu s pogoji, ki jih določi proizvajalec FFS, in so navedene na etiketi oziroma navodilu za uporabo. Skladiščena FFS ne smejo biti izpostavljena neposredni sončni svetlobi.
• Preprečimo poškodbe na embalaži skladiščenih FFS.
• Prostori za skladiščenje in izdajanje FFS morajo imeti urejeno prezračevanje, ki zagotavlja, da koncentracija plinov, par in aerosolov v delovnem okolju ne presega vrednosti, določenih s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
• FFS se lahko hranijo le na policah ali v varovalnih omarah (omare morajo biti označene z opozorili in opremljene s ključavnico).
• FFS v trdni obliki morajo biti vedno nameščena na zgornjih policah, v tekoči obliki pa na spodnjih policah, da v primeru puščanja embalaže tekoča FFS ne onesnažijo FFS v trdni obliki.
• FFS morajo biti pregledno in varno zložena ter urejena po skupinah nevarnosti oziroma strupenosti in po vrstah uporabe, da so v vsakem trenutku hitro dostopna.
• V skladišču mora biti na vidnem mestu shema razporeditve FFS.
• Redno je treba izvajati kontrolo stanja in embalaže FFS.
• Obvezno je vodenje evidenc shranjenih FFS (nakup, poraba in podobno).
• V prostorih za skladiščenje FFS lahko začasno skladiščimo tudi odpadno embalažo in odpadna FFS. Prostor za začasno skladiščenje odpadkov FFS mora biti urejen v skladu s predpisi o skladiščenju odpadkov FFS, nevarnih snovi in odpadne embalaže. V ta namen moramo imeti v posameznem skladišču nameščeni po dve pokriti posodi, in sicer eno z ustreznim absorpcijskim sredstvom in drugo (prazno) za začasno shranjevanje razsutih oziroma razlitih kemikalij in drugih odpadkov, ki nastanejo pri sanaciji. Poleg omenjenih dveh posod je v skladišču še dodaten zabojnik ali vreča za začasno shranjevanje očiščene odpadne embalaže.
• V prostorih morajo biti urejeni tudi garderoba in sanitarni prostori za umivanje s tekočo hladno in toplo vodo, tekočim milom in sušilcem za roke ali brisačami za enkratno uporabo, ter nameščena omarica s prvo pomočjo.
• Skladiščni in prodajni prostori morajo biti varovani tako, da je nepooblaščenim osebam onemogočen dostop do FFS za poklicno rabo.
• Zaposleni morajo imeti zagotovljeno ustrezno osebno varovalno opremo.
• FFS ne skladiščimo skupaj s semenskim materialom kmetijskih rastlin, rastlinami ali proizvodi rastlinskega porekla.

Integrirano varstvo rastlin

Integrirano varstvo rastlin (IVR) je pristop v varstvu rastlin, ki skrbno upošteva vse razpoložljive metode varstva rastlin pred škodljivimi organizmi. Pri tem se ustrezni ukrepi, ki preprečujejo razvoj populacij škodljivih organizmov ter zagotavljajo rast in razvoj zdravih rastlin, dopolnjujejo in povezujejo, hkrati pa se zmanjšuje odvisnost od uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

Pridelovalec svoje posevke in nasade redno pregleduje, opazuje pojav škodljivih organizmov in na podlagi lastne presoje in lastnih izkušenj izbere najprimernejšo metodo varstva rastlin ali ustrezno kombinacijo metod. Za obvladovanje škodljivih organizmov in zagotavljanje zdrave rasti rastlin izvaja preventivne ukrepe, metode varstva rastlin z nizkim tveganjem in uporablja FFS za poklicno uporabo.

Med preventivnimi ukrepi je potrebno posebno pozornost posvetiti: izbiri rastišča, kolobarjenju, obdelavi tal, času in gostoti setve oziroma sajenja, rezi, vzgojnim oblikam, setvi mešanih ali vmesnih posevkov ali dosevkov, uporabi odpornih oziroma tolerantnih sort, saditvi ali setvi certificiranega sadilnega oziroma semenskega materiala, gnojenju, namakanju, izsuševanju, higienskim ukrepom in podobnem.

Med metode varstva rastlin z nizkim tveganjem sodijo:

• fizikalni ukrepi (na primer: čiščenje semena, toplotna obdelava sadilnega materiala, razkuževanje tal s pomočjo vodne pare, izrezovanje in odstranjevanje obolelih delov rastlin, uporaba barvnih lepljivih plošč, svetlobnih ali prehranskih vab, uporaba različnih pasti, mehansko zatiranje plevelov, zatiranje plevelov z vodno paro, vročo peno, ožiganje s plamenom in podobno),
• biotehniški ukrepi (na primer: oviranje parjenja, masovni ulov),
• uporaba koristnih organizmov za biotično varstvo rastlin,
• uporaba FFS na podlagi izvlečkov, mikroorganizmov, rastlinskih izvlečkov, feromonov in podobnih snovi, 
• uporaba osnovnih snovi,
• uporaba FFS dovoljenih za ekološko pridelavo in
• uporaba FSS za poklicno rabo.

IVR poudarja rast zdravih rastlin, s čim manjšimi vplivi na ekosistem. Uporaba FFS mora biti ekonomsko in ekološko opravičljiva. V primeru uporabe FFS mora uporabnik upoštevati tudi informacije o pragu škodljivosti, če te obstajajo, o primernem času uporabe FFS in druge nasvete o uporabi tistih FFS, ki so čim bolj prilagojena in učinkovita glede na namen uporabe in imajo najmanj neželenih učinkov na zdravje ljudi, neciljne organizme in okolje. Te informacije zagotavljajo izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin.

Uporabnik FFS za poklicno rabo mora voditi podatke o izvajanju metod z nizkim tveganjem ter uporabi FFS v evidenci podatki o uporabi FFS v kmetijski pridelavi. V primeru, da uporabnik FFS za poklicno uporabo, FFS uporablja za tretiranje semena podatke zapiše v evidenco podatki o uporabi FFS v objektih za tretiranje semena. Uporabnik FFS mora v primeru uporabe FFS, zagotoviti sledljivost vsakega FFS od nakupa do uporabe. Račune in podatke o uporabi mora uporabnik FFS za poklicno rabo hraniti najmanj 3 leta.

Podrobnejši podatki v zvezi z vsebinami IVR so dosto­pni na portalu o integriranem varstvu rastlin.