Uporaba glifosata

Glifosat je herbicid in se uporablja za zatiranje plevelov. Spada v skupino totalnih herbicidov, kar pomeni, da zatira vse rastline. Zaradi tega se v kmetijstvu ne uporablja neposredno na gojenih rastlinah, saj bi jih to uničilo, temveč se uporablja po spravilu pridelka za čiščenje površine ali v trajnih nasadih med posameznimi vrstami, pri čemer ne pride do neposrednega stika z gojenimi rastlinami.

Uporablja pa se na gensko spremenjenih gojenih rastlinah (GSO), ki so tolerantne na glifosat. Takšna uporaba v Republiki Sloveniji in v večini EU držav ni dovoljena, je pa dovoljena in prisotna predvsem v Severni in Južni Ameriki.

Trenutno stanje glede glifosata v Evropski uniji

Komisija je decembra 2017 obnovila odobritev glifosata za 5 let. Lahko se uporablja kot aktivna snov v fitofarmacevtskih sredstvih do 15. decembra 2022. Morajo pa države članice pri obravnavi vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev na svojem ozemlju, ki vsebujejo glifosat, upoštevati posebne določbe iz Uredbe o odobritvi glifosata. Primerno morajo poskrbeti za zaščito podtalnice ter kopenskih živali in neciljnih rastlin, na javnih površinah morajo uporabo sredstev, ki vsebujejo glifosat, čim bolj zmanjšati ter v sredstvih, ki vsebujejo aktivno snov glifosat, prepovedati uporabo nevarnega dodatka, imenovanega POE-tallowamin. Gre za koformulant, ki je dovoljen kot dodatek v fitofarmacevtskih sredstvih v tretjih državah, npr. Severni in Južni Ameriki.

Postopki v zvezi z glifosatom v Evropski uniji v prihodnjih letih

Države članice in Evropska Komisija bodo za namen podaljšanja odobritve po letu 2022 glifosat ponovno ocenile. Aprila 2019 so imenovale štiri države članice v Ocenjevalno skupino za glifosat (Francija, Madžarska, Nizozemska in Švedska).

Vlagatelji, ki želijo zagovarjati podaljšanje odobritve te snovi v EU, morajo tem državam vložiti vlogo za podaljšanje odobritve do 15.  decembra 2019, popolno dokumentacijo pa do 15. junija 2020.

Ocenjevalna skupina za glifosat bo dokumentacijo podrobno preučila, poleg tega bo preučila tudi vse podatke iz literature o glifosatu. Pripravljeno oceno bo še enkrat pregledala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), druge države članice bodo podale svoje pripombe na oceno, prav tako pa bo lahko svoje pripombe na oceno podala javnost v javnem posvetovanju o presoji ocene. Javno posvetovanje bo vodila EFSA.

Zgodovina ocenjevanja glifosata v EU

Fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo glifosat, so bila registrirana v državah članicah EU po nacionalnih pravilih do leta 2002.  V tem letu je bil glifosat prvič odobren kot aktivna snov v skladu z EU pravili z veljavnostjo odobritve do leta 2012. Ponovne ocene za podaljšanje odobritve zaradi prevelikega obsega ocenjevanja veliko drugih aktivnih snovi država članica poročevalka ni uspela opraviti do poteka veljavnosti odobritve, zato je bila veljavnost odobritve glifosata administrativno podaljšana do leta 2015.

Julija 2015 je Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC), ki deluje pri Svetovni zdravstveni organizaciji, objavila, da je glifosat razvrstila v 2A skupino rakotvornosti. To pomeni, da je glifosat verjetno rakotvoren za človeka. Odločitev je bila presenetljiva, saj je glifosat veljal za herbicid z relativno majhno nevarnostjo za zdravje ljudi.

Strokovnjaki IARC so svojo odločitev sprejeli po pregledu epidemioloških, eksperimentalnih in mehanističnih študij. Po objavi IARCove odločitve so bile študije ponovno pregledane s strani strokovnjakov iz posameznih držav v okviru EFSA.

EFSA je po zaključku ocenjevanja oktobra 2015 objavila sklep, da "glifosat verjetno ni kancerogeno nevaren za ljudi".

Glede na različna mnenja Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC), in EFSA o potencialni rakotvornosti glifosata, je Komisija zaprosila Evropsko Agencijo za kemikalije (ECHA), ki je pristojno evropsko telo za razvrščanje, označevanje in pakiranje kemikalij, da oceni potencialno nevarne lastnosti glifosata, preden bo odločala o obnovitvi njegove odobritve na ravni Unije. Za čas do ponovnega odločanja pa je administrativno podaljšala veljavnost odobritve glifosata v EU pod strožjimi pogoji odobritve , in sicer so morale države članice prepovedati uporabo nevarnega dodatka imenovanega POE-tallowamin v formulacijah glifosata, uporabo glifosata so morale omejiti na javnih površinah, kot so parki, igrišča in vrtovi ter preučiti in utemeljiti uporabo glifosata pred spravilom pridelka.

Zaključki Evropske agencije za kemikalije o glifosatu

ECHA je svoje mnenje glede glifosata Evropski komisiji poslala junija 2017. Ugotovili so, da na podlagi razpoložljivih informacij ni dokazov, ki bi glifosat povezovali z rakom pri ljudeh. Obenem so pri agenciji izpostavili, da glifosata ne smemo razvrščati kot snov, ki povzroča genetsko škodo (deluje mutageno) ali moti reprodukcijo.

Do enakega sklepa so prišle tudi Evropska agencija za varno hrano (EFSA), ki so jo podprli strokovnjaki iz  pristojnih organov držav članic, nacionalni organi tretjih držav (Kanada, Japonska, Avstralija, Nova Zelandija, itn.) ter Skupna prehranska in kmetijska organizacija Združenih narodov - Sestanek Svetovne zdravstvene organizacije o ostankih pesticidov (JMPR). Na podlagi tega mnenja je bila odobritev glifosata v EU decembra 2017 podaljšana za 5 let.

Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) ostaja torej edina agencija z drugačnim stališčem.

Evropska državljanska pobuda o glifosatu

Evropska Komisija je 6. oktobra 2017 prejela evropsko državljansko pobudo z naslovom »Stop glifosatu«. Pobudo je podpisalo več kot milijon državljanov iz vsaj 7 držav članic. Komisijo so pozvali, naj državam članicam predlaga prepoved glifosata, prenovi postopek odobritve pesticidov in sprejme cilj obveznega zmanjšanja uporabe pesticidov v celotni Uniji.

Evropska komisija se je z organizatorji pobude sestala 23. oktobra 2017, novembra 2017 pa so organizatorji državljansko pobudo predstavili na javni obravnavi v Evropskem parlamentu. Komisija je nanjo odgovorila decembra 2017. Obrazložila je, da se s prepovedjo glifosata ne strinja, saj za to ne obstajajo niti znanstveni niti pravni razlogi. Obenem pa je poudarila, da se zavzema za povečanje transparentnosti na področju ocenjevanja in sprejemanja odločitev ter da bo okrepila prizadevanja za nadaljnje in merljivo zmanjšanje tveganja zaradi uporabe pesticidov.

Trenutno stanje glede glifosata v Republiki Sloveniji

V Republiki Sloveniji imamo registriranih 25 sredstev, ki vsebujejo aktivno snov glifosat. Sredstva se uporabljajo v sadovnjakih, vinogradih, v vrtninah, v poljščinah, koruzi in žitih, na strniščih, travinju, pašnikih, v sladkorni pesi in v okrasnih rastlinah.

S sprejetjem Pravilnika o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki je začel veljati 7. maja 2018, se s 1. oktobrom 2019 ukinja uporaba vseh herbicidov (to so FFS za zatiranje plevelov), tudi tistih, ki vsebujejo glifosat, na vseh javnih površinah, vključno z golf igrišči in športnimi igrišči. S 1. aprilom 2021 pa se ukinja še uporaba herbicidov na objektih gospodarske javne infrastrukture, kot so ceste in železnice.

Spodnja preglednica prikazuje statistične podatke prodaje glifosata med leti 2007 in 2018, in sicer, koliko ton glifosata se je prodalo v celem letu za posamezno leto:

Ker se veliko glifosata uporabi na javnih površinah, predvsem na cestah in železnicah, v prihodnjih letih pričakujemo znaten upad uporabe glifosata.

Sprejetje zgoraj navedenega pravilnika, ki ukinja uporabo vseh herbicidov na javnih površinah, je vezano na sklep Vlade RS z dne 7. 11. 2017, v katerem se Vlada zavzema za prepoved uporabe glifosata, pri čemer naj se zagotovi ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo, ki  ni daljše od 5 let. Vlada se na ta način zavzema za optimizacijo uporabe fitofarmacevtskih sredstev in zmanjšanje ter profesionalizacijo porabe fitofarmacevtskih sredstev, saj meni, da je v zadnjih desetletjih prišlo do pretirane »kemizacije« kmetijske pridelave hrane in krme, pri čemer pa je dejstvo, da kmetijska pridelava brez FFS na kratek rok ni mogoča.