Skoči do osrednje vsebine

Odločitve s 74. seje vlade s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane

Vlada je na 74. seji obravnavala in sprejela pet točk s področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Sprememba Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 in jo objavi v Uradnem listu.

V uredbi se spreminja vrsta in opis naložbe na gorskih območij, in sicer naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev zahtevam kmetovanja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. V okviru teh naložb bo podprt nakup kmetijske mehanizacije, namenjene kmetovanju na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) in ne zgolj kmetovanju na gorskih območjih. Poleg tega se pri podukrepu 4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva natančneje opredeljuje, da se pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo zadruge oziroma njeni člani, lahko upoštevajo tudi potrebe oziroma kapacitete zadruge, ki ima lastno primarno kmetijsko pridelavo.

Hkrati se z dopolnitvijo uredbe ureja izvajanje podukrepa 4.4 za neproizvodne naložbe, povezane z doseganjem kmetijsko-okoljskih-podnebnih ciljev. Z uvedbo omenjenega podukrepa se zagotavljajo izboljšanje kakovosti tal, preprečitev trajne izgube zgornjega dela tal na vetrno izpostavljenih območjih ter izvajanje naravovarstvenih funkcij protivetrnih pasov.

Stališče o postopku odločanja glede aktivne snovi glifosat in podaljšanju prehodnega obdobja za uporabo v kmetijstvu

Vlada je sprejela Stališče o postopku odločanja glede aktivne snovi glifosat in podaljšanju prehodnega obdobja za uporabo v kmetijstvu.

Uredba o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet določa, da so v prometu na trgu Evropske unije lahko le fitofarmacevtska sredstva, proizvedena na osnovi aktivnih snovi, ki so predhodno odobrena na nivoju EU. Aktivni snovi glifosat bo potekla odobritev 15. decembra letos.

V okviru ponovne ocene glifosata je Evropska komisija državam članicam na Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo 22. septembra 2023 predstavila Predlog uredbe za podaljšanje odobritve glifosata in predlagala, da se na osnovi Uredbe odobri to aktivno snov za obdobje 10 let, to je do 15. decembra 2033.

Glifosat je bil predhodno odobren v letu 2017, ko je Evropska komisija v okviru ponovne ocene predhodno že odobrene aktivne snovi glifosat podala Evropski agenciji za kemikalije (angleško European chemicals Agency - ECHA) zahtevo, da preveri ali sodi glifosat med rakotvorne snovi in zaradi tega podaljša odobritev za obdobje, krajše od 10 let. ECHA je na osnovi podatkov in študij zaključila, da se glifosata ne vključi med rakotvorne snovi.

Po pozitivnih mnenjih EU agencij ECHA in Evropske agencije za varnost hrane (angleško European Food Safety Agency – EFSA), Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ugotavlja, da ne obstaja strokovni argument ali zadržek za nasprotovanje predlogu Uredbe. Vendar pa je potrebno upoštevati tudi jasno izražene interese in pričakovanja evropskih potrošnikov, da se glifosat dolgoročno prepove.

Vlada se zavzema za prepoved uporabe glifosata, pri čemer naj se zagotovi ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo.

Predlog sklepa v zvezi s podaljšanjem Mednarodnega sporazuma o sladkorju iz leta 1992

Vlada je sprejela stališče o Predlogu sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodnem svetu za sladkor v zvezi s podaljšanjem Mednarodnega sporazuma o sladkorju iz leta 1992.

Predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki naj se v imenu Unije zastopa v Mednarodnem svetu za sladkor v zvezi s predvidenim sprejetjem odločitve o podaljšanju Mednarodnega sporazuma o sladkorju iz leta 1992 do 31. decembra 2024. Mednarodni svet za sladkor bo imel sicer svoje 63. zasedanje 24. novembra letos.

Na 59. zasedanju Mednarodnega sveta za sladkor so bile predlagane spremembe sporazuma, ki vključujejo pravila o proračunu, prispevkih članic, ciljih organizacije ter imenovanju izvršnega direktorja. Leta 2021 je EU potrdila te spremembe, ki bi jih članice prvotno morale potrditi do junija 2023, in bi le-te začele veljati leta 2024, pod pogojem, da članice, ki imajo vsaj dve tretjini glasov, deponirajo listino o sprejetju. Na 62. zasedanju leta 2023 se je dogovorilo, da se rok za potrditev podaljša do aprila 2024, začetek veljavnosti spremenjenega sporazuma pa se prestavi na januar 2025. Zato bo sedanji sporazum veljal še eno leto, do decembra 2024, s prispevkom EU, izračunanim po obstoječih pravilih za leto 2024. Namen tega ukrepa je omogočiti Mednarodni organizaciji za sladkor, da še eno leto nadaljuje s svojim delom.

Unija je kot pomembna proizvajalka sladkorja in vodilna partnerica v trgovini s sladkorjem za veliko članic Mednarodne organizacije za sladkor bila vedno dejavna članica Mednarodne organizacije za sladkor, zato je ponovno podaljšanje Sporazuma v njenem interesu.

Predlog stališča o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2024 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju

Vlada je sprejela predlog stališča o Predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2024 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, ter o spremembi glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah.

Cilj tega predloga je v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike določiti ribolovne možnosti za države članice za leto 2024 za gospodarsko najpomembnejše staleže rib v Baltskem morju ter urediti morski rekreacijski ribolov v obsegu, ki je potreben za ohranitev staležev rib, zajetih s to uredbo. V skladu z določbami tega načrta se državam članicam dodeljujejo ribolovne možnosti v skladu s cilji osnovne uredbe o skupni ribiški politiki in večletnega načrta za Baltsko morje.

Ribolovne možnosti morajo biti skladne tudi s ciljnimi razponi ribolovne umrljivosti, določenimi v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, zlasti mnenju Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (angleško International Council for the Exploration of the Sea) ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa.

Predlog ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.

Predlog stališča o odprtju in upravljanju avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere ribiške proizvode v obdobju 2024–2025

Vlada je sprejela predlog stališča o Predlogu uredbe Sveta o odprtju in upravljanju avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere ribiške proizvode v obdobju 2024–2025.

S tem predlogom se ureja področje upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere ribiške proizvode v obdobju 2024–2025. Obdobje uporabe Uredbe iz leta 2020 se namreč izteče decembra letos.

Namen avtonomnih trgovinskih ukrepov za proizvode iz ribištva in akvakulture je ribiški predelovalni industriji v EU omogočiti uvoz surovin iz držav nečlanic EU za nadaljnjo predelavo po nižjih stopnjah ali dajatev prosto. Predlog zagotavlja zadostno konkurenčno oskrbo predelovalne industrije EU, hkrati pa upošteva interese proizvajalcev rib EU. Skladno s tem izhodiščem se vsak proizvod odobri le omejena količina, pri čemer se upoštevajo stopnja uporabe, enaki konkurenčni pogoji za proizvajalce EU in proizvajalce iz držav nečlanic EU, dodana vrednost in drugi obstoječi trgovinski preferenciali.

Predlog je v skladu z uveljavljeno politiko EU za zagotavljanje zadostne dobave ribiških proizvodov predelovalni industriji EU.