Kazalniki tveganja za spremljanje napredka pri zmanjšanju tveganja in škodljivih vplivov fitofarmacevtskih sredstev

Za spremljanje napredka pri zmanjševanju tveganja in škodljivih vplivov fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za zdravje ljudi in okolje je Evropska komisija določila dva usklajena kazalnika tveganja za območje Evropske unije. Kazalnik 1 temelji na količini prodanih aktivnih snovi v FFS v državah članicah, kazalnik 2 pa na številu izdanih dovoljenj za nujne primere uporabe FFS. V prihodnjih letih Evropska komisija načrtuje uvedbo dodatnih kazalnikov tveganja.

Izračun kazalnikov tveganja

Spremljanje napredka glede zmanjšanja tveganj in škodljivih vplivov FFS na zdravje in okolje po sprejeti metodologiji v EU v Sloveniji od leta 2019 spremlja  Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V ta namen je treba izračunati dva kazalnika tveganja, s katerima spremljamo napredek. Usklajena kazalnika tveganja je določila Evropska komisija in veljata za celotno območje EU.

Kazalnik 1 se izračuna na podlagi statističnih podatkov o količinah aktivnih snovi v FFS, danih v promet.

Kazalnik 2 se izračuna na podlagi števila dovoljenj, izdanih za uporabo FFS v nujnih primerih v zvezi z varstvom rastlin. 

Za obdobje 2011–2020 je kazalnika izračunala Evropska komisija na podlagi podatkov, ki smo jih poslali. Evropska komisija izračuna skupna kazalnika tveganja za območje EU (vsebina v angleškem jeziku) iz podatkov, ki ji jih pošljejo države članice, in jih v zvezi s trajnostno rabo pesticidov objavi na svoji spletni strani. 

Izračun kazalnikov tveganja za Slovenijo

  • Kazalnika tveganja EUROSTAT

    Evropski urad za statistiko (EUROSTAT) je izračunal kazalnika tveganja 1 in 2 za Slovenijo iz podatkov o prodaji FFS in številu izdanih dovoljenj za nujno uporabo FFS, ki smo jih poslali Evropski komisiji. Spodaj sta povezavi do izračunanih kazalnikov v angleškem jeziku.
    Analize in raziskave

Kazalnik tveganja 1

Aktivne snovi v FFS so na podlagi njihovih lastnosti razdeljene v 4 skupine in 7 razredov.

Kazalnik tveganja 1 izračunamo tako, da zberemo letne količine aktivnih snovi v FFS v prometu v Republiki Sloveniji. Te aktivne snovi razdelimo v 4 skupine in 7 razredov ter prodane količine po teh razredih seštejemo. Seštevke pomnožimo z uteženim faktorjem iz metodologije izračuna kazalnkov tveganja in nato združimo rezultate teh izračunov.

Izhodiščno vrednost za spremljanje napredka je Evropska komisija določila kot povprečje prodaje FFS v obdobju 2011-2013 in jo označila z vrednostjo 100. Količine prodaje FFS v naslednjih letih bomo zato ovrednotili glede na izhodiščno vrednost 100. 

Preglednica 1: Kazalnik tveganja 1

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega utežnega indeksa z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna za obdobje od leta 2011 do 2013.
Leto Usklajeni kazalnik tveganja
2011-2013 100
2011 111
2012 99
2013 90
2014 99
2015 103
2016 113
2017 103
2018 109
2019 81
2020 80

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega utežnega indeksa z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna za obdobje od leta 2011 do 2013.

Iz preglednice in grafa izhaja, da se prodaja fitofarmacevtskih sredstev giblje nekoliko nad ali pod povprečjem obdobja od leta 2011 do 2013, v letih 2019 in 2020 pa smo zabeležili najnižjo prodajo doslej, kar lahko pripišemo izredno suhima letoma in temu primerni manjši porabi fungicidov v trajnih nasadih Trajni nasadi (sadovnjaki in vinogradi) sicer predstavljajo nad 90 % vse porabe fungicidov v Sloveniji, zato je nihanje prodaje odvisno od vremenskih razmer v posamezni rasni sezoni.

Sicer prodaja FFS v Sloveniji niha in je odvisna od vremenskih vplivov, pritiska škodljivih organizmov, vrste aktivnih snovi v pripravkih ter ekonomskih razlogov, kot je cena pripravkov. Porabe FFS v kmetijstvu ne moremo enačiti s prodajo FFS v Sloveniji, saj se določene aktivne snovi lahko uporabljajo tudi na drugih površinah, na primer za vzdrževanje javnih površin, med njimi cest in železnic. Potreba po uporabi FFS je tudi močno odvisna od vremenskih razmer, na količinsko porabo FFS do 20% namreč vpliva vreme. Vse nabavljene količine se ne uporabijo v tekočem letu, lahko ostanejo na zalogi pri pridelovalcu za uporabo v naslednjem letu.

Največji delež k vrednosti usklajenega kazalnika tveganja 1 pa vsa leta doprinese žveplo, in sicer predstavlja več kot 35 % vseh prodanih kemičnih pesticidov v letih 2018, 2019 in 2020. Večina žvepla se porabi v trajnih nasadih. V letih 2018, 2019 in 2020 doprinesejo baker, parafinsko olje in kalijev hidrogen karbonat skupno približno 8 % k vrednosti kazalnika tveganja. Žveplo in ostale naštete substance, ki skupno prispevajo več kot 40 % vseh prodanih kemičnih pesticidov, so snovi, ki se uporabljajo tudi in predvsem v ekološkem kmetijstvu in hkrati predstavljajo temeljno varstvo rastlin v primerih, ko nimamo na voljo ustreznih drugih substanc. Poleg tega je v primeru žvepla količinska poraba na površino bistveno večja v primerjavi z drugimi kemičnimi pesticidi, zato tudi največ doprinese k vrednosti kazalnika tveganja. Podobno velja za baker, pri čemer gre za substanco, ki je obenem kandidatka za zamenjavo in moramo zato njegovo rabo v skladu z zahtevami iz strategije od »vil do vilic« občutno zmanjšati. Smiselno bi bilo, da bi substance, kot sta žveplo in baker drugače ovrednotili (drugačen utežni faktor), sicer so cilji večanja površin pod ekološkim kmetijstvom v nasprotju s cilji zmanjševanja kemičnih pesticidov ter še posebej kandidatk za zamenjavo.

Preglednica 2: Kazalnik tveganja 1 po štirih skupinah aktivnih snovi

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega utežnega indeksa v vsaki skupini aktivnih snovi (a.s.) z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu navedenega izračuna za obdobje od leta 2011 do 2013.
Skupina aktivnih snovi 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
1: a.s. z majhnjim tveganjem 129 57 114 272 344 292 116 160 328 307
2: odobrene a.s. 110 101 89 99 101 111 106 113 97 96
3: kandidatke za zamenjavo 110 92 98 106 123 149 131 166 116 117
4: neodobrene a.s. 115 97 88 99 98 97 76 60 0 0

Opomba: 1. V skupini 1 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in s kemijskega stališča pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje.
2. V skupini 2 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
3. V skupini 3 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter so zato na seznamu za zamenjavo.
4. V skupini 4 so aktivne snovi, ki se v EU ne smejo več uporabljati v FFS. To so snovi, ki niso odobrene v EU, vendar se do izteka roka za odprodajo zalog še smejo prodajati v državah članicah.

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega utežnega indeksa v vsaki skupini aktivnih snovi (a.s.) z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu navedenega izračuna za obdobje od leta 2011 do 2013.

Opomba: 1. V skupini 1 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in s kemijskega stališča pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje.
2. V skupini 2 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
3. V skupini 3 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter so zato na seznamu za zamenjavo.
4. V skupini 4 so aktivne snovi, ki se v EU ne smejo več uporabljati v FFS. To so snovi, ki niso odobrene v EU, vendar se do izteka roka za odprodajo zalog še smejo prodajati v državah članicah.

Preglednica 3: Kazalnik tveganja 1 po sedmih razredih aktivnih snovi

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega utežnega indeksa v vsaki izmed sedmih razredov aktivnih snovi (a.s.) z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna za obdobje 2011–2013.
Razred aktivnih snovi 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
B: kemične a.s. 129 57 114 272 344 292 116 160 328 281
C: mikroorganizmi 123 82 95 1044 207 244 274 543 699 1117
D kemične a.s. 110 101 89 99 101 111 106 113 97 96
E: nerazvrščene a.s. 109 91 100 108 125 153 130 148 112 117
F: razvrščene a.s. 124 99 77 75 87 91 138 416 172 114
G: neodobrene a.s. 115 97 88 99 98 97 76 60 0 0

Opomba: A. V razredu A so vse aktivne snovi, ki so narejene na podlagi mikroorganizmov in s kemijskega stališča pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje. Zaradi nezadostnih podatkov vrednosti za ta razred niso bile izračunane.
B. V razredu B so vse kemične aktivne snovi, ki pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje.
C. V razredu C so aktivne snovi, ki so narejene na podlagi mikroorganizmov in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
D. V razredu D so vse kemične aktivne snovi, ki so odobrene v EU in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
E. V razredu E so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter hkrati niso opredeljene kot rakotvorne snovi razreda 1A ali 1B in/ali strupene za razmnoževanje razreda 1A ali 1B; in/ali kot endokrini motilci.
F. V razredu F so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter so hkrati opredeljene kot rakotvorne snovi razreda 1A ali 1B in/ali strupene za razmnoževanje razreda 1A ali 1B; in/ali kot endokrini motilci, pri katerih je izpostavljenost ljudi zanemarljiva.
G. V kategoriji G so vse aktivne snovi, ki se v EU ne smejo več uporabljati v FFS. To so snovi, ki niso odobrene v EU, vendar se v prehodnem času do izteka roka za odprodajo zalog FFS še smejo prodajati v državah članicah.

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega utežnega indeksa v vsaki izmed sedmih razredov aktivnih snovi (a.s.) z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna za obdobje 2011–2013.

Opomba: A. V razredu A so vse aktivne snovi, ki so narejene na podlagi mikroorganizmov in s kemijskega stališča pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje. Zaradi nezadostnih podatkov vrednosti za ta razred niso bile izračunane.
B. V razredu B so vse kemične aktivne snovi, ki pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje.
C. V razredu C so aktivne snovi, ki so narejene na podlagi mikroorganizmov in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
D. V razredu D so vse kemične aktivne snovi, ki so odobrene v EU in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
E. V razredu E so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter hkrati niso opredeljene kot rakotvorne snovi razreda 1A ali 1B in/ali strupene za razmnoževanje razreda 1A ali 1B; in/ali kot endokrini motilci.
F. V razredu F so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter so hkrati opredeljene kot rakotvorne snovi razreda 1A ali 1B in/ali strupene za razmnoževanje razreda 1A ali 1B; in/ali kot endokrini motilci, pri katerih je izpostavljenost ljudi zanemarljiva.
G. V kategoriji G so vse aktivne snovi, ki se v EU ne smejo več uporabljati v FFS. To so snovi, ki niso odobrene v EU, vendar se v prehodnem času do izteka roka za odprodajo zalog FFS še smejo prodajati v državah članicah.

Kazalnik tveganja 2

Ta kazalnik temelji na številu dovoljenj za FFS, ki smo jih v tekočem letu izdali za uporabo FFS v nujnih primerih v zvezi z varstvom rastlin. Podatke smo izračunali na podlagi aktivnih snovi v FFS, ki so razdeljene v 4 skupine in 7 razredov. Podatke smo po razredih sešteli, pomnožili z uteženim faktorjem in jih na koncu združili. 

Preglednica 4: Kazalnik tveganja 2

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega utežnega indeksa z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za usklajeni kazalnik tveganja 2 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna iz števila izdanih dovoljenj za obdobje 2011–2013.
Leto Usklajeni kazalnik tveganja
2011-2013 100
2011 35
2012 88
2013 176
2014 176
2015 88
2016 212
2017 212
2018 141
2019 229
2020 388

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega utežnega indeksa z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za usklajeni kazalnik tveganja 2 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna iz števila izdanih dovoljenj za obdobje 2011–2013.

Iz preglednice in grafa izhaja, da se je skupno število nujnih dovoljenj v zadnjih letih povečalo. Za to je po eni strani odločilno dejstvo, da Slovenija predstavlja majhen trg, kar se kaže v vrzelih v rednih odobritvah zaradi premajhnega zanimanja vlagateljev. Po drugi strani na povečanje kazalnika vpliva tudi majhno število novo odobrenih aktivnih snovi, rekategorizacija aktivnih snovi po obnovitvi odobritve le-teh ter pritisk škodljivih organizmov in pojav novih vrst škodljivih organizmov, predvsem zaradi lege Slovenije (bližina morja in držav južne cone).

Nujne odobritve imajo pomembno vlogo tudi pri ekološkem kmetovanju v Sloveniji. 30 % nujnih dovoljenj, izdanih leta 2019, se nanaša na uporabo v ekološkem kmetovanju, v letu 2020 pa je takšnih 38 % nujnih dovoljenj. V letu 2020 smo skupno izdali 16 nujnih dovoljenj.

Zakonodaja

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Dunajska cesta 22
1000 Ljubljana

Prikaži na zemljevidu

Sorodne teme

Povezane strani