Kazalniki tveganja za spremljanje napredka pri zmanjšanju tveganja in škodljivih vplivov fitofarmacevtskih sredstev

Za spremljanje napredka pri zmanjševanju tveganja in škodljivih vplivov fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za zdravje ljudi in okolje je Evropska komisija določila dva usklajena kazalnika tveganja za območje Evropske unije. Kazalnik 1 temelji na količini prodanih aktivnih snovi v FFS v državah članicah, kazalnik 2 pa na številu izdanih dovoljenj za nujne primere uporabe FFS.

Izračun kazalnikov tveganja

Spremljanje napredka glede zmanjšanja tveganj in škodljivih vplivov FFS na zdravje in okolje po sprejeti metodologiji v EU v Sloveniji od leta 2019 spremlja  Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V ta namen je treba izračunati dva kazalnika tveganja, s katerima spremljamo napredek. Usklajena kazalnika tveganja je določila Evropska komisija in veljata za celotno območje EU.

Kazalnik 1 se izračuna na podlagi statističnih podatkov o količinah aktivnih snovi v FFS, danih v promet.

Kazalnik 2 se izračuna na podlagi števila dovoljenj, izdanih za uporabo FFS v nujnih primerih v zvezi z varstvom rastlin. 

Za obdobje 2011–2021 je kazalnika izračunala Evropska komisija na podlagi podatkov, ki smo jih poslali. Evropska komisija izračuna skupna kazalnika tveganja za območje EU (vsebina v angleškem jeziku) iz podatkov, ki ji jih pošljejo države članice, in jih v zvezi s trajnostno rabo pesticidov objavi na svoji spletni strani. 

Izračun kazalnikov tveganja za Slovenijo

  • Kazalnika tveganja EUROSTAT

    Evropski urad za statistiko (EUROSTAT) je izračunal kazalnika tveganja 1 in 2 za Slovenijo iz podatkov o prodaji FFS in številu izdanih dovoljenj za nujno uporabo FFS, ki smo jih poslali Evropski komisiji. Spodaj sta povezavi do izračunanih kazalnikov v angleškem jeziku.
    Analize in raziskave

Kazalnik tveganja 1

Aktivne snovi v FFS so na podlagi lastnosti razdeljene v 4 skupine in 7 razredov.

Kazalnik tveganja 1 izračunamo tako, da zberemo letne količine aktivnih snovi v FFS v prometu v Republiki Sloveniji. Te aktivne snovi razdelimo v 4 skupine in 7 razredov ter prodane količine po teh razredih seštejemo. Seštevke pomnožimo z uteženim faktorjem iz metodologije izračuna kazalnikov tveganja in nato združimo rezultate teh izračunov. Različne lastnosti snovi v 4 skupinah se naslavlja z uteževanjem, s katerim izboljšamo primerljivost podatkov. Evropska komisija je vsaki skupini določila svoj uteženi faktor. 

Izhodiščno vrednost za spremljanje napredka je Evropska komisija določila kot povprečje prodaje FFS v obdobju 2011-2013 in jo označila z vrednostjo 100. Količine prodaje FFS v naslednjih letih bomo zato ovrednotili glede na izhodiščno vrednost 100. 

Usklajeni kazalnik tveganja 1 po letih

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega uteženega indeksa z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna za obdobje od leta 2011 do 2013.
Leto Usklajeni kazalnik tveganja
2011-2013 100
2011 111
2012 98
2013 91
2014 98
2015 100
2016 107
2017 98
2018 103
2019 75
2020 72
2021 68

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega uteženega indeksa z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna za obdobje od leta 2011 do 2013.

Iz preglednice in grafa izhaja, da se prodaja fitofarmacevtskih sredstev do leta 2018 giblje nekoliko nad ali pod povprečjem obdobja od leta 2011 do 2013, vse od leta 2018 pa prodaja upada. Tako smo v letu 2021 zabeležili najnižjo prodajo doslej, kar lahko pripišemo suši in temu primerni manjši porabi fungicidov v trajnih nasadih. Trajni nasadi (sadovnjaki in vinogradi) sicer predstavljajo nad 90 % vse porabe fungicidov v Sloveniji, zato je nihanje prodaje odvisno od vremenskih razmer v posamezni rastni sezoni.

Sicer je prodaja FFS v Sloveniji odvisna od vremenskih vplivov, pritiska škodljivih organizmov, vrste aktivnih snovi v pripravkih ter ekonomskih razlogov, kot je cena pripravkov. Porabe FFS v kmetijstvu ne moremo enačiti s prodajo FFS v Sloveniji, saj se določene aktivne snovi lahko uporabljajo tudi na drugih površinah, na primer za vzdrževanje javnih površin, med njimi cest in železnic. Potreba po uporabi FFS je tudi močno odvisna od vremenskih razmer, na količinsko porabo FFS do 20% namreč vpliva vreme. Vse nabavljene količine se ne uporabijo v tekočem letu, lahko ostanejo na zalogi pri pridelovalcu za uporabo v naslednjem letu.

Največji delež k vrednosti usklajenega kazalnika tveganja 1 pa vsa leta doprinese žveplo, in sicer predstavlja več kot 35 % vseh prodanih kemičnih pesticidov. Večina žvepla se porabi v trajnih nasadih. Baker, parafinsko olje in kalijev hidrogen karbonat skupno doprinesejo približno 9 % k vrednosti kazalnika tveganja. Žveplo in ostale naštete substance, ki skupno prispevajo več kot 40 % vseh prodanih kemičnih pesticidov, so snovi, ki se uporabljajo tudi in predvsem v ekološkem kmetijstvu in hkrati predstavljajo temeljno varstvo rastlin v primerih, ko nimamo na voljo ustreznih drugih substanc. Poleg tega je v primeru žvepla količinska poraba na površino bistveno večja v primerjavi z drugimi kemičnimi pesticidi, zato tudi največ doprinese k vrednosti kazalnika tveganja. Podobno velja za baker, pri čemer gre za substanco, ki je obenem kandidatka za zamenjavo in moramo zato njegovo rabo v skladu z zahtevami iz strategije od »vil do vilic« občutno zmanjšati. Smiselno bi bilo, da bi substance, kot sta žveplo in baker drugače ovrednotili (drugačen uteženi faktor), sicer so cilji večanja površin pod ekološkim kmetijstvom v nasprotju s cilji zmanjševanja kemičnih pesticidov ter še posebej kandidatk za zamenjavo.

Kazalnik tveganja 1 po štirih skupinah aktivnih snovi

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega uteženega indeksa v vsaki skupini aktivnih snovi (a.s.) z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu navedenega izračuna za obdobje od leta 2011 do 2013.
Skupina aktivnih snovi 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
1: a.s. z majhnjim tveganjem 129 57 114 272 344 292 116 160 328 307 412
2: odobrene a.s. 110 101 89 99 102 113 107 114 99 98 92
3: kandidatke za zamenjavo 108 92 100 105 124 149 130 170 121 125 121
4: neodobrene a.s. 113 96 91 94 89 83 67 58 13 2 1

Opomba: 1. V skupini 1 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in s kemijskega stališča pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje.
2. V skupini 2 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
3. V skupini 3 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter so zato na seznamu za zamenjavo.
4. V skupini 4 so aktivne snovi, ki se v EU ne smejo več uporabljati v FFS. To so snovi, ki niso odobrene v EU, vendar se do izteka roka za odprodajo zalog še smejo prodajati v državah članicah.

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega uteženega indeksa v vsaki skupini aktivnih snovi (a.s.) z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu navedenega izračuna za obdobje od leta 2011 do 2013.

Opomba: 1. V skupini 1 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in s kemijskega stališča pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje.
2. V skupini 2 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
3. V skupini 3 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter so zato na seznamu za zamenjavo.
4. V skupini 4 so aktivne snovi, ki se v EU ne smejo več uporabljati v FFS. To so snovi, ki niso odobrene v EU, vendar se do izteka roka za odprodajo zalog še smejo prodajati v državah članicah.

Kazalnik tveganja 1 po sedmih razredih aktivnih snovi

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega uteženega indeksa v vsaki izmed sedmih razredov aktivnih snovi (a.s.) z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna za obdobje 2011–2013.
Razred aktivnih snovi 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
B: kemične a.s. 129 57 114 272 344 292 116 160 328 281 382
C: mikroorganizmi 123 82 95 1044 207 244 274 543 699 1117 1011
D kemične a.s. 110 101 89 99 102 113 107 114 99 98 92
E: nerazvrščene a.s. 108 91 101 106 125 151 128 150 115 124 122
F: razvrščene a.s. 107 104 90 86 99 106 171 538 230 153 109
G: neodobrene a.s. 113 96 91 94 89 83 67 58 13 2 1

Opomba: A. V razredu A so vse aktivne snovi, ki so narejene na podlagi mikroorganizmov in s kemijskega stališča pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje. Zaradi nezadostnih podatkov vrednosti za ta razred niso bile izračunane.
B. V razredu B so vse kemične aktivne snovi, ki pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje.
C. V razredu C so aktivne snovi, ki so narejene na podlagi mikroorganizmov in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
D. V razredu D so vse kemične aktivne snovi, ki so odobrene v EU in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
E. V razredu E so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter hkrati niso opredeljene kot rakotvorne snovi razreda 1A ali 1B in/ali strupene za razmnoževanje razreda 1A ali 1B; in/ali kot endokrini motilci.
F. V razredu F so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter so hkrati opredeljene kot rakotvorne snovi razreda 1A ali 1B in/ali strupene za razmnoževanje razreda 1A ali 1B; in/ali kot endokrini motilci, pri katerih je izpostavljenost ljudi zanemarljiva.
G. V kategoriji G so vse aktivne snovi, ki se v EU ne smejo več uporabljati v FFS. To so snovi, ki niso odobrene v EU, vendar se v prehodnem času do izteka roka za odprodajo zalog FFS še smejo prodajati v državah članicah.

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega uteženega indeksa v vsaki izmed sedmih razredov aktivnih snovi (a.s.) z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna za obdobje 2011–2013.

Opomba: A. V razredu A so vse aktivne snovi, ki so narejene na podlagi mikroorganizmov in s kemijskega stališča pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje. Zaradi nezadostnih podatkov vrednosti za ta razred niso bile izračunane.
B. V razredu B so vse kemične aktivne snovi, ki pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje.
C. V razredu C so aktivne snovi, ki so narejene na podlagi mikroorganizmov in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
D. V razredu D so vse kemične aktivne snovi, ki so odobrene v EU in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
E. V razredu E so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter hkrati niso opredeljene kot rakotvorne snovi razreda 1A ali 1B in/ali strupene za razmnoževanje razreda 1A ali 1B; in/ali kot endokrini motilci.
F. V razredu F so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter so hkrati opredeljene kot rakotvorne snovi razreda 1A ali 1B in/ali strupene za razmnoževanje razreda 1A ali 1B; in/ali kot endokrini motilci, pri katerih je izpostavljenost ljudi zanemarljiva.
G. V kategoriji G so vse aktivne snovi, ki se v EU ne smejo več uporabljati v FFS. To so snovi, ki niso odobrene v EU, vendar se v prehodnem času do izteka roka za odprodajo zalog FFS še smejo prodajati v državah članicah.

Kazalnik tveganja 2

Ta kazalnik temelji na številu dovoljenj za FFS, ki smo jih v tekočem letu izdali za uporabo FFS v nujnih primerih v zvezi z varstvom rastlin. Podatke smo izračunali na podlagi aktivnih snovi v FFS, ki so razdeljene v 4 skupine in 7 razredov. Podatke smo po razredih sešteli, pomnožili z uteženim faktorjem in jih na koncu združili. 

Usklajeni kazalnik tveganja 2 po letih

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega uteženega indeksa z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za usklajeni kazalnik tveganja 2 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna iz števila izdanih dovoljenj za obdobje 2011–2013.
Leto Usklajeni kazalnik tveganja
2011-2013 100
2011 71
2012 95
2013 134
2014 182
2015 39
2016 150
2017 150
2018 111
2019 150
2020 316
2021 205

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega uteženega indeksa z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za usklajeni kazalnik tveganja 2 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna iz števila izdanih dovoljenj za obdobje 2011–2013.

Iz preglednice in grafa izhaja, da se je skupno število nujnih dovoljenj v zadnjih letih bolj ali manj narašča. Za to je po eni strani odločilno dejstvo, da Slovenija predstavlja majhen trg, kar se kaže v vrzelih v rednih odobritvah zaradi premajhnega zanimanja vlagateljev. Po drugi strani na povečanje kazalnika vpliva tudi majhno število novo odobrenih aktivnih snovi, rekategorizacija aktivnih snovi po obnovitvi odobritve le-teh ter pritisk škodljivih organizmov in pojav novih vrst škodljivih organizmov, predvsem zaradi lege Slovenije (bližina morja in držav južne cone).

Nujne odobritve imajo pomembno vlogo tudi pri ekološkem kmetovanju v Sloveniji. 38 % nujnih dovoljenj, izdanih leta 2020, se nanaša na uporabo v ekološkem kmetovanju, v letu 2021 pa je takšnih 27 % nujnih dovoljenj. V letu 2021 smo skupno izdali 15 nujnih dovoljenj.

Povezane strani

Zakonodaja

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Dunajska cesta 22
1000 Ljubljana

Prikaži na zemljevidu

Sorodne teme

Na vrh strani