GOV.SI
Domov
Področja
Kmetijstvo, gozdarstvo in hrana
Varstvo rastlin
Fitofarmacevtska sredstva

Kazalniki tveganja za spremljanje napredka pri zmanjšanju tveganja in škodljivih vplivov fitofarmacevtskih sredstev

Za spremljanje napredka pri zmanjševanju tveganja in škodljivih vplivov fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za zdravje ljudi in okolje je Evropska komisija določila dva usklajena kazalnika tveganja za območje Evropske unije. Kazalnik 1 temelji na količini prodanih aktivnih snovi v FFS v državah članicah, kazalnik 2 pa na številu izdanih dovoljenj za nujne primere uporabe FFS.

Izračun kazalnikov tveganja

Spremljanje napredka glede zmanjšanja tveganj in škodljivih vplivov FFS na zdravje in okolje po sprejeti metodologiji v EU v Sloveniji od leta 2019 spremlja  Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V ta namen je treba izračunati dva kazalnika tveganja, s katerima spremljamo napredek. Usklajena kazalnika tveganja je določila Evropska komisija in veljata za celotno območje EU.

Kazalnik 1 se izračuna na podlagi statističnih podatkov o količinah aktivnih snovi v FFS, danih v promet.

Kazalnik 2 se izračuna na podlagi števila dovoljenj, izdanih za uporabo FFS v nujnih primerih v zvezi z varstvom rastlin. 

Za obdobje 2011–2024 je kazalnika izračunala Evropska komisija na podlagi podatkov, ki smo jih poslali. Evropska komisija izračuna skupna kazalnika tveganja za območje EU (vsebina v angleškem jeziku) iz podatkov, ki ji jih pošljejo države članice, in jih v zvezi s trajnostno rabo pesticidov objavi na svoji spletni strani. 

Izračun kazalnikov tveganja za Slovenijo

  • Kazalnika tveganja EUROSTAT

    Evropski urad za statistiko (EUROSTAT) je izračunal kazalnika tveganja 1 in 2 za Slovenijo iz podatkov o prodaji FFS in številu izdanih dovoljenj za nujno uporabo FFS, ki smo jih poslali Evropski komisiji. Spodaj sta povezavi do izračunanih kazalnikov v angleškem jeziku.
    Analize in raziskave

Kazalnik tveganja 1

Aktivne snovi v FFS so na podlagi lastnosti razdeljene v 4 skupine in 7 razredov.

Kazalnik tveganja 1 izračunamo tako, da zberemo letne količine aktivnih snovi v FFS v prometu v Republiki Sloveniji. Te aktivne snovi razdelimo v 4 skupine in 7 razredov ter prodane količine po teh razredih seštejemo. Seštevke pomnožimo z uteženim faktorjem iz metodologije izračuna kazalnikov tveganja in nato združimo rezultate teh izračunov. Različne lastnosti snovi v 4 skupinah se naslavlja z uteževanjem, s katerim izboljšamo primerljivost podatkov. Evropska komisija je vsaki skupini določila svoj uteženi faktor. 

Izhodiščno vrednost za spremljanje napredka je Evropska komisija določila kot povprečje prodaje FFS v obdobju 2011-2013 in jo označila z vrednostjo 100. Količine prodaje FFS v naslednjih letih bomo zato ovrednotili glede na izhodiščno vrednost 100. 

Usklajeni kazalnik tveganja 1 po letih

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega uteženega indeksa z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna za obdobje od leta 2011 do 2013.
Leto Usklajeni kazalnik tveganja
2011 107
2012 103
2013 90
2014 97
2015 102
2016 112
2017 103
2018 106
2019 84
2020 86
2021 70
2022 41
2023 34
2024 36

Iz preglednice in grafa izhaja, da se prodaja FFS do leta 2018 giblje nekoliko nad ali pod povprečjem obdobja od leta 2011 do 2013, vse od leta 2018 pa prodaja upada, z izjemo leta 2024, ko je nekoliko narasla, kar lahko pripišemo izrazito vlažnim in toplotno nadpovprečnim vremenskim razmeram v letu 2024, ki so povečale pojavnost bolezni in škodljivcev ter posledično potrebo po uporabi FFS. 

V Sloveniji je prodaja FFS odvisna od vremenskih vplivov, pritiska škodljivih organizmov, vrste aktivnih snovi v pripravkih ter ekonomskih razlogov, kot je cena pripravkov. Porabe FFS v kmetijstvu ne moremo enačiti s prodajo FFS v Sloveniji, saj se določene aktivne snovi lahko uporabljajo tudi na drugih površinah, na primer za vzdrževanje javnih površin, med njimi cest in železnic. Potreba po uporabi FFS je tudi močno odvisna od vremenskih razmer, na količinsko porabo FFS do 20% namreč vpliva vreme. Vse nabavljene količine se ne uporabijo v tekočem letu, lahko ostanejo na zalogi pri pridelovalcu za uporabo v naslednjem letu.

Največji delež k vrednosti usklajenega kazalnika tveganja 1 pa vsa leta doprinese žveplo, in sicer predstavlja več kot 40 % vseh prodanih FFS. Večina žvepla se porabi v trajnih nasadih. Baker, parafinsko olje in kalijev hidrogen karbonat skupno doprinesejo približno 8 % k vrednosti kazalnika tveganja. Žveplo in ostale naštete substance, ki skupno prispevajo več kot 40 % vseh prodanih kemičnih pesticidov, so snovi, ki se uporabljajo tudi in predvsem v ekološkem kmetijstvu in hkrati predstavljajo temeljno varstvo rastlin v primerih, ko nimamo na voljo ustreznih drugih substanc. Poleg tega je v primeru žvepla količinska poraba na površino bistveno večja v primerjavi z drugimi kemičnimi pesticidi, zato tudi največ doprinese k vrednosti kazalnika tveganja. Podobno velja za baker, pri čemer gre za substanco, ki je obenem kandidatka za zamenjavo in moramo zato njegovo rabo v skladu z zahtevami iz strategije od »vil do vilic« občutno zmanjšati. Smiselno bi bilo, da bi substance, kot sta žveplo in baker drugače ovrednotili (drugačen uteženi faktor), sicer so cilji večanja površin pod ekološkim kmetijstvom v nasprotju s cilji zmanjševanja kemičnih pesticidov ter še posebej kandidatk za zamenjavo.

Kazalnik tveganja 1 po štirih skupinah aktivnih snovi

Preglednica in graf prikazujeta gibanje vsake izmed 4 skupin aktivnih snovi (a.s.) z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu navedenega izračuna za obdobje od leta 2011 do 2013.
Skupina aktivnih snovi 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024
1: a.s. z majhnjim tveganjem 75 156 69 160 206 476 892 2989 2528 3189 3012 3262 3301 2746
2: odobrene a.s. 112 99 89 100 102 112 106 113 97 94 92 92 77 78
3: kandidatke za zamenjavo 109 92 100 104 122 148 126 168 117 126 122 109 100 116
4: neodobrene a.s. 103 107 90 95 100 108 98 95 72 77 51 1 0 0

Opomba: 1. V skupini 1 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in s kemijskega stališča pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje.
2. V skupini 2 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
3. V skupini 3 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter so zato na seznamu za zamenjavo.
4. V skupini 4 so aktivne snovi, ki se v EU ne smejo več uporabljati v FFS. To so snovi, ki niso odobrene v EU, vendar se do izteka roka za odprodajo zalog še smejo prodajati v državah članicah.

Opomba: 1. V skupini 1 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in s kemijskega stališča pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje.
2. V skupini 2 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
3. V skupini 3 so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter so zato na seznamu za zamenjavo.
4. V skupini 4 so aktivne snovi, ki se v EU ne smejo več uporabljati v FFS. To so snovi, ki niso odobrene v EU, vendar se do izteka roka za odprodajo zalog še smejo prodajati v državah članicah.

Kazalnik tveganja 1 po sedmih razredih aktivnih snovi

Preglednica in graf prikazujeta gibanje vsakega izmed sedmih razredov aktivnih snovi (a.s.) z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za kazalnik tveganja 1 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna za obdobje 2011–2013.
Razred aktivnih snovi 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024
A: mikroorganizmi z majhnim tveganjem 0 150 150 0 0 66 60 150 1350 40650 39468 46273 52640 55893
B: kemične a.s. 75 156 69 160 207 476 893 2993 2529 3141 2966 3207 3238 2679
C: mikroorganizmi 124 81 94 1049 209 244 274 544 691 893 810 793 2361 2615
D kemične a.s. 112 99 89 99 102 112 106 112 97 94 92 92 77 78
E: nerazvrščene a.s. 109 91 100 105 123 149 126 150 113 123 119 108 99 115
F: razvrščene a.s. 106 114 81 63 92 111 147 746 243 212 188 125 125 131
G: neodobrene a.s. 103 107 90 95 100 108 98 95 72 77 51 1 0 0

Opomba: A. V razredu A so vse aktivne snovi, ki so narejene na podlagi mikroorganizmov in s kemijskega stališča pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje.
B. V razredu B so vse kemične aktivne snovi, ki pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje.
C. V razredu C so aktivne snovi, ki so narejene na podlagi mikroorganizmov in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
D. V razredu D so vse kemične aktivne snovi, ki so odobrene v EU in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
E. V razredu E so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter hkrati niso opredeljene kot rakotvorne snovi razreda 1A ali 1B in/ali strupene za razmnoževanje razreda 1A ali 1B; in/ali kot endokrini motilci.
F. V razredu F so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter so hkrati opredeljene kot rakotvorne snovi razreda 1A ali 1B in/ali strupene za razmnoževanje razreda 1A ali 1B; in/ali kot endokrini motilci, pri katerih je izpostavljenost ljudi zanemarljiva.
G. V kategoriji G so vse aktivne snovi, ki se v EU ne smejo več uporabljati v FFS. To so snovi, ki niso odobrene v EU, vendar se v prehodnem času do izteka roka za odprodajo zalog FFS še smejo prodajati v državah članicah.

Opomba: A. V razredu A so vse aktivne snovi, ki so narejene na podlagi mikroorganizmov in s kemijskega stališča pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje.
B. V razredu B so vse kemične aktivne snovi, ki pomenijo majhno tveganje za zdravje ljudi in okolje.
C. V razredu C so aktivne snovi, ki so narejene na podlagi mikroorganizmov in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
D. V razredu D so vse kemične aktivne snovi, ki so odobrene v EU in niso opredeljene kot snovi z majhnim tveganjem ali kot snovi, ki so na seznamu za zamenjavo.
E. V razredu E so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter hkrati niso opredeljene kot rakotvorne snovi razreda 1A ali 1B in/ali strupene za razmnoževanje razreda 1A ali 1B; in/ali kot endokrini motilci.
F. V razredu F so aktivne snovi, ki so odobrene v EU in so s kemijskega stališča problematične ter so hkrati opredeljene kot rakotvorne snovi razreda 1A ali 1B in/ali strupene za razmnoževanje razreda 1A ali 1B; in/ali kot endokrini motilci, pri katerih je izpostavljenost ljudi zanemarljiva.
G. V kategoriji G so vse aktivne snovi, ki se v EU ne smejo več uporabljati v FFS. To so snovi, ki niso odobrene v EU, vendar se v prehodnem času do izteka roka za odprodajo zalog FFS še smejo prodajati v državah članicah.

Kazalnik tveganja 2

Ta kazalnik temelji na številu dovoljenj za FFS, ki smo jih v tekočem letu izdali za uporabo FFS v nujnih primerih v zvezi z varstvom rastlin. Podatke smo izračunali na podlagi aktivnih snovi v FFS, ki so razdeljene v 4 skupine in 7 razredov. Podatke smo po razredih sešteli, pomnožili z uteženim faktorjem in jih na koncu združili. 

Usklajeni kazalnik tveganja 2 po letih

Preglednica in graf prikazujeta gibanje celotnega uteženega indeksa z izhodiščno vrednostjo 100. Izhodiščna vrednost za usklajeni kazalnik tveganja 2 je enaka povprečnemu rezultatu izračuna iz števila izdanih dovoljenj za obdobje 2011–2013.
Leto Usklajeni kazalnik tveganja
2011 48
2012 96
2013 155
2014 183
2015 64
2016 166
2017 134
2018 145
2019 166
2020 246
2021 171
2022 118
2023 38
2024 48

Iz preglednice in grafa izhaja, da je skupno število nujnih dovoljenj do leta 2020 bolj ali manj naraščalo. Za to je po eni strani odločilno dejstvo, da Slovenija predstavlja majhen trg, kar se kaže v vrzelih v rednih odobritvah zaradi premajhnega zanimanja vlagateljev. Po drugi strani na povečanje kazalnika vpliva tudi majhno število novo odobrenih aktivnih snovi, rekategorizacija aktivnih snovi po obnovitvi odobritve le-teh ter pritisk škodljivih organizmov in pojav novih vrst škodljivih organizmov, predvsem zaradi lege Slovenije (bližina morja in držav južne cone).

Po letu 2020 pa opažamo, da se je trend izdajanja nujnih dovoljenj obrnil navzdol zaradi vse strožjih kriterijev njihove odobritve.

V letu 2024 smo skupno izdali 9 nujnih dovoljenj.

Povezane strani

Zakonodaja

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Ministrstvo za kmetijstvo

Dunajska cesta 22
1000 Ljubljana

Prikaži na zemljevidu

Sorodne teme

Na vrh strani