Genski viri v rastlinski pridelavi

Pomen ohranjanja rastlinskih genskih virov

Slovensko krajinsko in vrstno pestrost pogojujejo različne podnebne, talne, geografske in zgodovinske razmere. Spremembe v okolju, načinu rabe prostora in pridelave povzročajo zmanjševanje biotske raznovrstnosti oziroma gensko erozijo. To je očitno tako v naravnem okolju kot v kmetijstvu, kjer sta se zaradi specializacije in intenziviranja kmetijske pridelave zmanjšala število vrst kmetijskih rastlin ter obseg pridelovanja avtohtonih oziroma lokalnih sort in populacij.

Najdragocenejši je avtohton genski material (samonikle vrste, divji sorodniki kmetijskih rastlin in divje rastline za prehrano), lokalne sorte in populacije. Navedeni RGV so pomembni za raziskovalno dejavnost, mednarodno povezovanje Republike Slovenije in vključevanje slovenskih RGV v svetovno zakladnico genske raznovrstnosti, zlasti ob zaznanem zmanjševanju biotske raznovrstnosti in naraščanju genske erozije na svetovni in nacionalni ravni.

Javna služba nalog rastlinske genske banke

Spremljanje in popis avtohtonega genskega materiala nekaterih vrst kmetijskih rastlin se je začelo v 50. in 60. letih 20. stoletja za potrebe žlahtnjenja. Od leta 1996 v Sloveniji potekajo sistematično zbiranje, hranjenje in vzdrževanje RGV v okviru rastlinske genske banke. Za večji del zbirk so opravljeni osnovni opisi vzorcev, za manjši del pa tudi osnovno vrednotenje.

Od leta 2018 se naloge ohranjanja in trajnostne rabe RGV izvajajo v okviru javne službe nalog rastlinske genske banke (JSRGB) v skladu z večletnimi programi dela. To zagotavlja večje  poenotenje delovanja JSRGB (tako na nacionalni ravni kot na ravni posameznih zbirk, ki se hranijo na več lokacijah), učinkovitejšo izmenjavo akcesij, ustrezen prenos znanja med sodelujočimi institucijami in njihovo vključevanje v mednarodna omrežja, večjo ozaveščenost javnosti, vključevanje vsebin v izobraževalne programe in izboljšano sodelovanje z drugimi javnimi službami ter nevladnimi organizacijami na področju kmetijstva.

Izvajalca JSRGB sta:

• Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) in
• Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (BF).

Podizvajalci pa so:

• Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), 
• Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV) ter
• Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT).

Za strokovno-tehnično vodenje in koordinacijo JSRGB je bila imenovana Jelka Šuštar Vozlič, Kmetijski inštitut Slovenije. 

Kontaktni podatki:

• telefonska številka: 01 280 51 88
• elektronski-naslov: jelka.sustar-vozlic@kis.si.

Zbirke rastlinskih genskih virov

Zbirka RGV je zbirka akcesij posamezne vrste ali skupine rastlin v rastlinski genski banki. Za vsako akcesijo, vključeno v zbirke RGV, se podatki zbirajo pri skrbniku posamezne zbirke:

• KIS je izvajalec javne službe za zbirke RGV krmnih rastlin, krompirja, vrtnin, hmelja, jagodičja in vinske trte ter strokovno-tehnično koordinacijo;
• BF je izvajalka javne službe za zbirke RGV žit, sadnih rastlin ter zdravilnih in aromatičnih rastlin in oljke.
• Kot podizvajalci sodelujejo: IHPS za zbirko RGV hmelja, FKBV za zbirki RGV jagodičja in vinske trte ter UP FAMNIT za zbirko RGV oljk.

Program javne službe nalog rastlinske genske banke za obdobje 2026-2028

Namen JSRGB je izvajanje dolgoročnega ohranjanja RGV in zagotavljanje njihove trajnostne uporabe na strokoven, enovit in učinkovit način.

Za ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu so v okviru JSRGB prednostno določene naslednje naloge, opredeljene v Programu javne službe nalog rastlinske genske banke za obdobje od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2028 (Program JSRGB):

• zbiranje, evidentiranje in ohranjanje avtohtonega genskega materiala;
• razmnoževanje in zagotavljanje trajnostne rabe RGV;
• opisovanje in vrednotenje akcesij po mednarodnih deskriptorjih.

 JSRGB skrbi tudi za izvedbo naslednjih podpornih nalog: 

• administrativno-tehnične naloge v povezavi z evidentiranjem in upravljanjem RGV;
• strokovno-tehnično koordinacijo ter izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje javnosti;
• sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in omrežji na področju RGV.

Več informacij in letna poročila so na voljo na Portalu znanja.

V povezavi z Mednarodno pogodbo so cilji Programa JSRGB:

• zagotoviti trajno in varno hranjenje RGV na najprimernejši način;
• dokumentirati in ovrednotiti zbrane RGV;
• omogočiti trajnostno uporabo RGV z ustreznim sistemom nadzorovane izmenjave akcesij;
• zagotoviti stalno zbiranje RGV in informacij o izvoru RGV, načinu pridobivanja RGV, načinu pridelave, uporabe, hranjenja in razmnoževanja RGV;
• prispevati k povečanju kmetijske biotske raznovrstnosti, upoštevajoč tudi trenutno stanje RGV v naravnem okolju;
• povečati sodelovanje in odgovornost vseh zainteresiranih strani, vključenih v ohranjanje in trajnostno rabo RGV;
• pospeševati institucionalno gradnjo in ozaveščanje javnosti o pomembnosti RGV.

Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023-2027 predvideva posebno intervencijo za RGV, ki se osredotoča na vsebine, ki so bile do sedaj zapostavljene in niso predmet JSRGB, so pa prioritetne tudi v okviru mednarodnih programov na področju ohranjanja RGV. Aktivnosti se izvajajo prek javnih naročil v okviru Intervencije IRP34 za ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov v kmetijstvu, ki predstavlja osrednjo podporo dejavnostim za ohranjanje RGV in situ in ex situ, in sicer vključuje vzpostavitev monitoringa RGV za zelišča ter  priprava modela varnega hranjenja najbolj ogroženih RGV, tudi z namenom vključitve v svetovno banko Svalbard Global Seed Vault. Posebna pozornost bo namenjena tudi hranjenju in upravljanju RGV na (ark) kmetijah ter nadaljevanju sistematičnega vrednotenja RGV, s čimer se zagotavlja trajnostna raba in ohranjanje lokalnih sort.

Predhodno so se primerljive vsebine izvajale skozi Programe razvoja podeželja. V okviru Programa razvoja podeželja za obdobje 2007—2013 in Programa razvoja podeželja 2014—2020 so se izvajali kmetijsko okoljski podukrepi, in  sicer podpora  travniškim visokodebelnim sadovnjakom (kmetijsko-okoljska podukrepa 'Ekološko kmetovanje' in 'Travniški sadovnjaki') ter pridelavi semenskega materiala in setvi lokalnih sort nekaterih vrst žit, koruze, krmnih rastlin, vrtnin, krompirja, oljne buče, hmelja, sadnih rastlin in vinske trte. S tem se je dejansko povečala pridelava nekaterih lokalnih sort. S projektno nalogo pregleda, inventarizacije in monitoringa RGV, Ukrep M.10 so bili evidentirani stari in opuščeni RGV na kmetijah, razviti pilotni modeli monitoringa ter ugotovljeno, da številne stare sorte še obstajajo, vendar so zaradi staranja nosilcev pridelave in nezadostnega prenosa znanja izrazito ogrožene zaradi genske erozije. Rezultati obeh projektnih nalog opozarjajo na potrebo po sistematičnem nadaljevanju monitoringa na celotnem območju države, vključevanju ogroženega materiala v zbirke javne službe, vzpostavitvi ohranjanja na kmetijah ter okrepitvi ozaveščanja, finančnih spodbud in strokovnih ukrepov za dolgoročno ohranjanje RGV. 

Posveti in delavnice

Deveti posvet o ohranjanju in trajnostni rabi RGV (2025)

Posvet je potekal v prostorih Kmetijsko-gozdarske zbornice Ptuj in Infrastrukturnega centra Ptuj z namenom pregleda dosežkov JSRGB v obdobju 2018–2025 in razpravi o prihodnjih usmeritvah. Predstavljeni so bili mednarodni in nacionalni vidiki politike na področju RGV, osnutek novega Zakona o kmetijstvu (Zkme-2), primeri dobrih praks ter vloga lokalnih sort in demonstracijskih aktivnosti. Posvet se je zaključil s strokovno razpravo in ogledom Infrastrukturnega centra Ptuj.

Povezava do zbornika

Osmi posvet o ohranjanju in trajnostni rabi RGV: Trajni nasadi (2024)

Posvet je potekal na  Univerzi v Mariboru, Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Predstavljene so bile aktualne novosti, dosežki in izzivi na področju ohranjanja RGV v Sloveniji, s poudarkom na trajnih nasadih, zlasti sadnih rastlinah in vinski trti. Poudarjene so bile tudi možnosti ohranjanja RGV na kmetijah in pomen sistema kakovosti pri upravljanju genskih bank.

Povezava do zbornika

Sedmi posvet o ohranjanju in trajnostni rabi RGV (2023)

Posvet je potekal na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Osrednja tema posveta so bili divji sorodniki kmetijskih rastlin in divje rastline za prehrano v povezavi z novo evropsko strategijo za genske vire v kmetijstvu in prehrani ter ohranjanje rastlinskih genskih virov na kmetijah.

Povezava do zbornika

Šesti posvet o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov (2022)

Posvet je bil 14. septembra 2022 na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Glavni poudarek je bil namenjen vrednotenju in uporabi samoniklih rastlin. Izvedena je bila tudi delavnica Identifikacija potreb glede semenskih mešanic iz vrstno bogatih travnikovPoročila

Prenos izvlečkov predavanj

Peti posvet o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov (2019)

Posvet je bil 21. maja 2019 na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Glavni poudarek je bil namenjen pomenu vrednotenja genskih virov iz rastlinske genske banke za nadaljnjo uporabo v selekciji, žlahtnjenju in raziskavah, pa tudi v postopku registracije sort iz slovenskega genskega materiala.Poročila

Prenos izvlečkov predavanj

Četrti posvet o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov (2018)

Posvet je bil 19. junija 2018 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Glavni poudarek je bil namenjen ohranjanju genskih virov sadnih rastlin in vinske trte, predvidena pa je tudi razprava o uporabi rastlinskih genskih virov v obliki t.i. lokalnih sort in predstavitev glavnih značilnosti nove zakonodaje na področju rastlinskih genskih virov v povezavi z javnimi službami, ki so bile imenovane s 1. januarjem 2018.Poročila

Prenos izvlečkov predavanj

Tretji posvet o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov (2017)

Posvet je bil 1. junija 2017, na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Posvet je bil namenjen razpravi o sedanjem stanju in prihodnjih prioritetah ohranjanja in trajnostne rabe rastlinskih genskih virih na kmetijah in na mestu samem.Poročila

Prenos izvlečkov predavanj

Drugi posvet o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov (2016)

Posvet je bil 12. maja 2016 na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Osrednji temi sta bili izmenjava genskih virov (t.i. Multilateralni sistem za izmenjavo rastlinskih genskih virov in Nagojski protokol) ter možnosti vključevanja rastlinskih genskih virov iz Slovenske rastlinske genske banke v žlahtniteljske programe.Poročila

Prenos izvlečkov predavanj

Mednarodno sodelovanje

Slovenija sodeluje v več mednarodnih omrežjih za rastlinske genske vire.

Komisija FAO za genske vire

Leta 2001 je bila pri Organizaciji OZN za prehrano in kmetijstvo (angleško Food and Agriculture Organisation - FAO) ustanovljena Komisija za genske vire za prehrano in kmetijstvo (v angleščini), s čimer se je začel razvoj svetovnega sistema na področju genskih virov v prehrani in kmetijstvu. Njena naloga je mednarodni politični konsenz za trajnostno rabo in ohranjanje genskih virov za prehrano in kmetijstvo in pravično delitev koristi od uporabe genskih virov.

Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo

Mednarodna pogodba o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (v angleščini) je bila sprejeta v okviru FAO novembra 2001, njen cilj pa je spodbujanje ohranjanja in trajnostne rabe rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo. Republika Slovenija je Mednarodno pogodbo ratificirala leta 2005 in postala pogodbenica leta 2006. Kot pristojni organ za izvajanje pogodbe je določeno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Besedilo mednarodne pogodbe (v angleščini)

Večstranski sistem za izmenjavo rastlinskih genskih virov in pravično delitev koristi

Države, podpisnice Mednarodne pogodbe, so se dogovorile, da pri izvajanju svojih pravic vzpostavijo učinkovit in pregleden večstranski sistem za izmenjavo RGV, ki omogoča olajšan dostop do RGV in pravično delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe teh virov. Medtem ko Mednarodna pogodba pokriva vse vrste RGV, je večstranski sistem omejen samo na RGV iz 64 rodov oziroma vrst kmetijskih rastlin za pridelavo hrane in krme, ki so navedeni v Prilogi I Mednarodne pogodbe.

Ne glede na to se za izvajanje tega program večstranski sistem za izmenjavo RGV uporablja za vse vrste RGV. Pogoji za dostop do akcesij v večstranskem sistemu in delitev koristi so podrobneje urejeni v Tipskem sporazumu o prenosu materiala. RGV iz večstranskega sistema se smejo uporabljati ali ohranjati le za raziskave, žlahtnjenje ter usposabljanje za prehrano in kmetijstvo.

Nagojski protokol o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe

Slovenija je Konvencijo o biološki raznovrstnost ratificirala leta 1996. Eden od ciljev konvencije je zagotavljanje dostopa do genskih virov ter poštena in pravična delitev koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe. Nagojski protokol k Konvenciji o biološki raznovrstnost to področe ureja na globalni ravni in je začel veljati leta 2014. Slovenija ga je podpisala leta 2011, ni pa ga še ratificirala. Za izvajanje Nagojskega protokola je Evropska unija sprejela Uredbo (EU) št. 511/2014 Evropskega parlamenta in Sveta. Ta Uredba enotno ureja področje izpolnjevanja obveznosti uporabnikov genskih virov v vseh državah članicah Evropske unije, njene izvedbene določbe pa so se začele uporabljati 14. oktobra 2015. Protokol zahteva, da mora vsaka pogodbenica pri oblikovanju in izvajanju svoje zakonodaje o dostopu in delitvi koristi upoštevati pomen genskih virov za prehrano in kmetijstvo ter njihov posebno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti. V skladu s Sklepom Sveta 2004/869/ES je bila Mednarodna pogodba odobrena v imenu Unije ter pravila za izvajanje Nagojskega protokola nanjo ne bi smela vplivati.

Svetovni akcijski načrt za ohranjanje in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo

Mednarodni okvir za ohranjanje in trajnostno rabo RGV poleg Mednarodne pogodbe postavlja predvsem Svetovni akcijski načrt za ohranjanje in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo (v angleščini), ki ga je leta 1996 sprejela in leta 2011 dopolnila Komisija za genske vire za prehrano in kmetijstvo pri FAO. Vsebuje predlagane ukrepe, ki jih morajo upoštevati podpisnice zadevnih mednarodnih pogodb.

Evropski kooperativni program za rastlinske genske vire - ECPGR

Evropski kooperativni program za RGV (v angleščini) je bil ustanovljen leta 1980 po priporočilih programa za razvoj Združenih narodov, FAO in Evropskega združenja žlahtniteljev. V njem sodeluje kar 40 evropskih držav. Glavni namen sta sodelovanje pri dolgoročnem hranjenju RGV in sodelovanje pri izboljšanju njihove uporabe v Evropi ter pri pripravi skupnih tehničnih standardov in izmenjavi podatkov in izkušenj.

Integrirani sistem evropske genske banke

Integrirani sistem Evropske genske banke (AEGIS) je bil ustanovljen leta 2009 v okviru ECPGR. Namen AEGIS je oblikovati povezan sistem za RGV v Evropi za ohranjanje edinstvenih akcesij RGV, ki so pomembne za Evropo in so enostavno dostopne za žlahtnjenje in raziskave. Hranjenje akcesij ex situ, ki bodo skupaj oblikovale Evropsko zbirko, poteka v skladu s skupnimi dogovorjenimi standardi kakovosti. Dostop do teh akcesij poteka v skladu s pravili in pogoji Mednarodne pogodbe z uporabo Tipskega sporazuma o prenosu materiala.

EURISCO (v angleščini) je spletni katalog ex situ RGV v Evropi v okviru ECPGR.

Mednarodni sklad za ohranjanje raznolikosti kmetijskih rastlin

Mednarodni sklad za ohranjanje raznolikosti kmetijskih rastlin (v angleščini) (angleško Global Crop Diversity Trust - GCDT) je bil ustanovljen v okviru FAO v povezavi z Mednarodno pogodbo, ki skupaj s Svetovnim akcijskim načrtom in vsemi pomembnimi organizacijami na tem področju predstavlja mednarodno dogovorjen okvir za dejavnosti ohranjanja in trajnostne rabe RGV. Mednarodni sklad GCDT zagotavlja neposredno podporo ex situ zbirkam (genske banke semena).

Genesys

Genesys (v angleščini) je globalni informacijski portal za RGV kot rezultat sodelovanja med Bioversity International, Mednarodnim skladom GCDT in Sekretariatom Mednarodne pogodbe o RGV za olajšanjem dostopa do RGV, njihove uporabe in s tem dolgoročno ohranjanje.

GRIN-Global

GRIN-Global (v angleščini) je informacijski sistem, namenjen rastlinskim genskim bankam za shranjevanje in upravljanje informacij povezanih z RGV in za zagotavljanje teh informacij na svetovni ravni. Raziskovalci, žlahtnitelji in pridelovalci po vsem svetu lahko iščejo podatke o razpoložljivih akcesijah RGV prek spletnih strani GRIN-Global. Informacijski sistem so razvili Mednarodni sklad GCDT in Ministrstvo za kmetijstvo (Svalbard Global Seed Vault) na Norveškem. Glede na razpoložljiva finančna sredstva Slovenija duplikatov genskega materiala še ni posredovala v to gensko banko.

EUCARPIA

Evropsko združenje za žlahtnjenje rastlin (v angleščini) (EUCARPIA) ima tudi sekcijo za genske vire, katere namen je izmenjava znanja in izkušenj med člani za izboljšanje hranjenja in uporabe rastlinskih genskih virov za hrano in kmetijstvo v Evropi.

NordGen (v angleščini)

IPK Gatersleben, Nemčija (v angleščini)

Center za genske vire na Nizozemskem - CGN (v angleščini)