Skoči do osrednje vsebine

V Sloveniji vino pridelujemo v devetih vinorodnih okoliših, ki so združeni v tri vinorodne dežele. Pridelek vina je med 800.000 in 900.000 hektolitri letno. Med 48 gojenimi sortami vinske trte prevladujejo bele sorte vinske trte.

Stanje v vinogradništvu in vinarstvu

V Sloveniji je po podatkih iz aerofotoposnetkov slabih 17.500 ha vinogradnikov. V register kmetijskih gospodarstev (RKG, 2021) jih je vpisanih slabih 14.900 ha, ki jih obdeluje 28.000 kmetijskih gospodarstev. Vino se prideluje v 9 vinorodnih okoliših, ki so združeni v tri vinorodne dežele. Pridelek vina je med 800.000 in 900.000 hl letno. V vsakem od vinorodnih okolišev se nahaja najmanj ena večja klet, ki odkupuje grozdje, registriranih pridelovalcev vina, ki svoje vino tudi stekleničijo pa je že preko 2500.

V Sloveniji se goji 60 sort vinske trte (Vitis vinifera). Prevladujejo bele sorte. Vinogradi ležijo na strmih legah, kar pomeni na eni strani izrazito drago pridelavo, na drugi strani pa to omogoča kakovosten pridelek grozdja. Delež kakovostnega vina zato predstavlja kar 70 % pridelave. Glede na padanje potrošnje vina v republiki Sloveniji morajo vinarji čedalje večji delež pridelka prodati na tujih trgih. 

Obseg vinogradniških površin se v zadnjih desetletjih ni bistveno spremenil, površina vinogradov je naraščala do leta 1996, potem pa je začela rahlo upadati, nekoliko večji upad je zaznati v zadnjem obdobju. V primerjavi z letom 2010 je razvidno, da so se površine pod vinogradi po podatkih RKG zmanjšale za 5 %, po zajemu rabe kmetijskih zemljišč pa kar za 18 %, kar kaže na opuščanje predvsem manjših vinogradov. Povprečna površina vinogradov na kmetijskem gospodarstvu se nekoliko povečuje in znaša 0,55 ha. V letu 2020 je bilo 765 ha vinogradov vključenih v ekološko pridelavo

Pridelki grozdja in vina so bili v posameznih letih, zaradi razmeroma majhnih sprememb v površini, odvisni predvsem od vremenskih razmer. Po letu 1992 je bilo nekaj količinsko izredno bogatih letin (1993, 1997, 2000, 2002, 2007, 2015 in 2018), ki so dodobra napolnile kleti in vplivale na povečanje zalog vina in posledično na znižanje cen grozdja in vina.

Letnik 2020 je imel predvsem v Podravju in Posavju nekoliko nižje pridelke od povprečja, zaradi spomladanske pozebe in toče na določenih območjih. Pridelali smo 52,5 mio litrov vina. Omenjena količina vina predstavlja uradno evidentirano količino vina, ki se v Sloveniji pojavlja na trgu. Poleg te količine je po ocenah ministrstva za kmetijstvo še približno 20 % vina, ki ga pridelajo manjši pridelovalci in naj bi bil namenjen samooskrbi pridelovalcev in njihovih družinskih članov.

 Stanje v panogi 2021

Sajenje vinske trte

Za sajenje vinogradov je treba predhodno pridobiti dovoljenje za zasaditev vinske trte. Izjema so le tisti vinogradi, ki so manjši od 0,1ha in namenjeni izključno za pridelavo vina, namenjenega porabi v vinogradnikovi družini. 

1. januarja 2016 se je začel na območju Evropske unije uporabljati nov sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte, v skladu s katerim mora vsak, ki želi zasaditi ali obnoviti vinograd, predhodno pridobiti ustrezno dovoljenje.

Informacije v zvezi z dovoljenji za zasaditev so na voljo na upravnih enotah in pri kmetijski svetovalni službi.

V register pridelovalcev grozdja in vina se morajo vpisati vsi vinogradniki in vinarji,  ki obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov. Če pridelek tržijo, se morajo vanj vpisati tudi vinarji in vinogradniki, ki obdelujejo manjšo površino. 

Nova evropska zakonodaja predpisuje visoke kazni za tiste, ki sadijo vinograde brez dovoljenja, ali pa vinogradov nimajo vpisanih v register in tržijo vino, mošt ali grozdje (izjema so le vinogradi tistih pridelovalcev, ki vino porabijo izključno v okviru družine).  

 Vpis v register je se brez stroškov izvede na upravni enoti ter vinogradnikom omogoča širjenje obsega vinogradov,  in obnovo obstoječih vinogradov in prodajo vina.

Pridobitev dovoljenja za zasaditev vinske trte

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Tržno informacijski sistem za vino

Namen izvajanja tržno informacijskega sistema za trg z vinom je ugotavljanje tržne cene na reprezentativnem trgu. Tržna cena je osnova za izvajanje tržne politike na področju vinarstva.

Cene na reprezentativnem trgu za vino spremljamo vsake tri mesece za obdobje preteklih treh mesecev. Spremljamo prodajne cene in prodane količine vina slovenskega geografskega porekla, vina s poreklom iz EU in vina s poreklom iz tretjih držav.

Zavezanci za poročanje so pridelovalci, ki pridelajo nad 500.000 l vina letno in prejemniki podpor za promocijo.

Tržna poročila za vino

Specifikacije proizvodov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v skladu s členom 118m Uredbe Sveta 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode odobrilo posamezne specifikacije proizvodov.

Več o kakovosti in označevanju vina

Izvoz in uvoz vina

Evropska zakonodaja