Skoči do osrednje vsebine

Slovenija je majhna, a bogata vinorodna dežela v osrčju Evrope. Zaradi raznolikega podnebja, pokrajine, tal ter načinov pridelave se ponaša z izjemno pestrim izborom vinskih sort. Vino pridelujemo v devetih vinorodnih okoliših, ki so združeni v tri vinorodne dežele. Pridelek vina je med 800.000 in 900.000 hektolitri letno. Med 60 gojenimi sortami vinske trte prevladujejo bele sorte.

Vinorodna dežela Podravje

Vinorodna dežela Podravje leži na severovzhodu države. Sestavljata jo dva vinorodna okoliša. Za majhen, nekoliko toplejši vinorodni okoliš Prekmurje, ki obsega 440 ha, so najbolj značilna vina iz modre frankinje in bele aromatične sorte.

Osrednji del dežele Podravje je vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, ki je s 5.400 ha največji vinorodni okoliš v Sloveniji. Hladno Pohorje na zahodu in dotik tople Panonske nižine na vzhodu sooblikujeta zmerno hladno klimo. Kombinacija peščeno-ilovnatih, občasno tudi lapornatih in apnenčastih tal daje na strmih gričih, pogosto urejenih v terase, odlične razmere za avtohtoni šipon ter za vina iz belih aromatičnih sort.

Najbolj poznane so sauvignon, renski rizling, sivi pinot, rumeni muškat, traminec in chardonnay, ki jih gojimo v okolici znanih krajev in mest Ljutomer, Jeruzalem, Ormož, Svečina, Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice.

Okoliš Štajerska Slovenija je poznan tudi po penečih vinih. Mesto Gornja Radgona se lahko pohvali z več kot 150-letno tradicijo pridelave penin.

pogled iz zraka na vinograde, na vrhu hriba je naselje

Terasasti vinogradi v Jeruzalemu v vinorodnem okolišu Štajerska Slovenija. V Sloveniji velik del vinogradov leži na strmih gričih, ki so pogosto urejeni v terase. | Avtor Luka Ploj, slovenia.info

Vinorodna dežela Posavje

Najmanjša vinorodna dežela Posavje leži na jugovzhodu Slovenije, kjer pridelajo največ modre frankinje v Sloveniji. Sestavljajo jo trije precej raznoliki vinorodni okoliši.

Apnenčasta in razmeroma topla Bela krajina (300 ha) na južni strani Gorjancev je najmanjši slovenski vinorodni okoliš. Velika temperaturna razlika med dnevom in nočjo omogoča pridelavo aromatičnih vin, ki hkrati ohranijo svežino. Bela krajina je  znana po modri frankinji in rumenem muškatu.

V vinorodnem okolišu Dolenjska na desnem bregu Save (1.350 ha) so ponosni na svoje tradicionalno lahkotno rdečkasto vino z geografsko označbo – cviček. Posebnost okoliša so predikatna vina, ki po kakovosti sežejo v sam svetovni vrh.

Vinorodni okoliš Bizeljsko-Sremič (700 ha) ima celinsko klimo s panonskimi vplivi in raznoliko prst. Med vini prevladujeta beli in rdeči Bizeljčan, v zadnjem času pa se uveljavlja tudi modra frankinja. Posebnost okoliša so repnice, v mivkasto zemljo vkopane vinske kleti.

Mlajša generacija vinarjev ugotavlja, da dajeta Bizeljsko-Sremič in Dolenjska, najhladnejša slovenska vinorodna okoliša, odlične razmere za peneča vina iz avtohtone žametovke in rumenega plavca ter chardonnayja in modrega pinota.

dva človeka nazdravljata v vinski kleti

Slovenija je posejana z vinskimi kletmi. Posebnost vinorodnega okoliša Bizeljsko-Sremič so repnice – vinske kleti, vkopane v mivkasto zemljo. | Avtor Iztok Medja arhiv EK Visuals, slovenia.info

Vinorodna dežela Primorska

Najtoplejša vinorodna dežela Primorska leži na jugozahodu Slovenije. Njeni štirje vinorodni okoliši v različni meri čutijo vpliv toplega Jadranskega morja.

Ponos vinorodnega okoliša Kras (560 ha) je teran – vino globoke vijoličaste barve. Grozdje sorte refošk, iz katerega ga pridelujejo, raste na kraški rdeči apnenčasti zemlji (terra rossa), bogati z železom.

Ozka in dolga Vipavska dolina s flišnatnimi tlemi uživa v hladnem alpskem zraku, ki se spušča s severa, in toplih vetrovih, ki prodirajo iz Tržaškega zaliva. 2.100 ha velik vinorodni okoliš se ponaša z dvema avtohtonima sortama, pikantnim zelenom in bogato pinelo. Najbolj razširjena sorta je merlot, najbolj pristen in unikaten značaj Vipavske doline pa odražajo bele zvrsti – poleg zelena in pinele še sorti malvazija in rebula.

Popoldanski hladni vetriči iz Alp in topli vetrovi iz Tržaškega zaliva ter flišnata tla vplivajo tudi na edinstvenost vinorodnega okoliša Goriška Brda (1.800 ha). Bele zvrsti na osnovi chardonnayja in rebule ter rdeče zvrsti na temelju merlota in obeh cabernetov  dajejo nekatera izmed najbolj priljubljenih vin v državi. Izjemno karakterna vina daje rebula, ki je zasajena na več kot četrtini vinogradniških površin.

Vinorodni okoliš Slovenska Istra (1.850 ha) s pretežno flišnatimi tlemi je najtoplejši slovenski vinorodni okoliš. Samo tukaj uživajo vinogradi pogled na morje. Refošk in malvazija sta kralj in kraljica Slovenske Istre.

vinska trta

V vinorodnem okolišu Kras na rast trte pomembno vpliva z železom bogata rdeča zemlja (terra rossa). Posebnost in ponos Krasa je Teran, vino globoke vijoličaste barve. | Avtor Marijan Močivnik, www.studio-ajd.si

Stanje v vinogradništvu in vinarstvu

V Sloveniji letno pridelamo  med 800.000 in 900.000 hektolitrov vina. V vsakem od vinorodnih okolišev je vsaj ena večja klet, ki odkupuje grozdje, registriranih pridelovalcev vina, ki svoje vino tudi stekleničijo, pa je že preko 2500.

V Sloveniji je okoli 17.500 ha obdelanih vinogradov, od tega jih je v evidenco za namen trženja grozdja in vina vpisanih skoraj 14.900 ha. Z obdelovanjem vinogradov se ukvarja 28.000 kmetijskih gospodarstev.  V letu 2021 je bilo 862 ha vinogradov vključenih v ekološko pridelavo.

Obseg vinogradniških površin se v zadnjih desetletjih ni bistveno spremenil, površina vinogradov je naraščala do leta 1996, potem pa je začela rahlo upadati, nekoliko večji upad je zaznati v zadnjem obdobju. V primerjavi z letom 2010 je razvidno, da so se površine pod vinogradi po podatkih RKG zmanjšale za 5 %, po zajemu rabe kmetijskih zemljišč pa kar za 18 %, kar kaže na opuščanje predvsem manjših vinogradov. Povprečna površina vinogradov na kmetijskem gospodarstvu se nekoliko povečuje in znaša 0,55 ha.

Vinogradi ležijo na strmih legah, kar pomeni na eni strani izrazito drago pridelavo, na drugi strani pa to omogoča kakovosten pridelek grozdja. Delež kakovostnih vin z geografsko označbo zato predstavlja kar 70 % pridelave. Glede na padanje potrošnje vina v Sloveniji vinarji čedalje večji delež pridelka prodajo na tujih trgih.

Pridelki grozdja in vina so bili v posameznih letih zaradi razmeroma majhnih sprememb v površini odvisni predvsem od vremenskih razmer. Po letu 1992 je bilo nekaj količinsko izredno bogatih letin (1993, 1997, 2000, 2002, 2007, 2015 in 2018), ki so dodobra napolnile kleti in vplivale na povečanje zalog vina in posledično na znižanje cen grozdja in vina.

Letnik 2021 je imel zaradi spomladanske pozebe in drugih neugodnih vremenskih razmer nižje pridelke od povprečja, je pa bilo grozdje večinoma odlične kakovosti. Skupno smo v Sloveniji pridelali 465.000 hektolitrov vina. Poleg te količine je po ocenah ministrstva za kmetijstvo še približno 20 % vina, ki ga pridelajo manjši pridelovalci in naj bi bil namenjen samooskrbi pridelovalcev in njihovih družinskih članov.

Stanje v panogi 2021

Sajenje vinske trte

Za sajenje vinogradov je treba predhodno pridobiti dovoljenje za zasaditev vinske trte. Izjema so le tisti vinogradi, ki so manjši od 0,1ha in namenjeni izključno za pridelavo vina, namenjenega porabi v vinogradnikovi družini. 

1. januarja 2016 se je začel na območju Evropske unije uporabljati nov sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte, v skladu s katerim mora vsak, ki želi zasaditi ali obnoviti vinograd, predhodno pridobiti ustrezno dovoljenje.

Informacije v zvezi z dovoljenji za zasaditev so na voljo na upravnih enotah in pri kmetijski svetovalni službi.

V register pridelovalcev grozdja in vina se morajo vpisati vsi vinogradniki in vinarji,  ki obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov. Če pridelek tržijo, se morajo vanj vpisati tudi vinarji in vinogradniki, ki obdelujejo manjšo površino. 

Nova evropska zakonodaja predpisuje visoke kazni za tiste, ki sadijo vinograde brez dovoljenja, ali pa vinogradov nimajo vpisanih v register in tržijo vino, mošt ali grozdje (izjema so le vinogradi tistih pridelovalcev, ki vino porabijo izključno v okviru družine).  

 Vpis v register je se brez stroškov izvede na upravni enoti ter vinogradnikom omogoča širjenje obsega vinogradov,  in obnovo obstoječih vinogradov in prodajo vina.

Pridobitev dovoljenja za zasaditev vinske trte

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Tržno informacijski sistem za vino

Namen izvajanja tržno informacijskega sistema za trg z vinom je ugotavljanje tržne cene na reprezentativnem trgu. Tržna cena je osnova za izvajanje tržne politike na področju vinarstva.

Cene na reprezentativnem trgu za vino spremljamo vsake tri mesece za obdobje preteklih treh mesecev. Spremljamo prodajne cene in prodane količine vina slovenskega geografskega porekla, vina s poreklom iz EU in vina s poreklom iz tretjih držav.

Zavezanci za poročanje so pridelovalci, ki pridelajo nad 500.000 l vina letno in prejemniki podpor za promocijo.

Tržna poročila za vino

Naziv storitve Institucija
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja

Specifikacije proizvodov

V skladu s predpisi EU o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode tudi za vino veljajo posamezne specifikacije proizvodov.

Več o kakovosti in označevanju vina

Evropska zakonodaja