Stanje v vinogradništvu in vinarstvu

V Sloveniji je po podatkih iz aerofotoposnetkov slabih 18.550 ha vinogradov. V register predelovalcev grozdja in vina je vpisanih slabih 15.500 ha. Vino se prideluje v devetih vinorodnih okoliših, ki so združeni v tri vinorodne dežele. Pridelek vina je med 800.000 in 900.000 hl letno. V vsakem od vinorodnih okolišev je najmanj ena večja klet, ki odkupuje grozdje. Registriranih pridelovalcev vina, ki svoje vino tudi stekleničijo, je več kot 2300.

V Sloveniji gojimo 48 sort vinske trte (Vitis vinifera), med katerimi prevladujejo bele sorte. Vinogradi ležijo na strmih legah, kar pomeni na eni strani drago pridelavo, na drugi strani pa to omogoča kakovosten pridelek grozdja. Delež kakovostnega vina zato predstavlja kar 70 % pridelave. Glede na padanje potrošnje vina v Sloveniji morajo vinarji več vina prodati na tujih trgih. 

Obseg vinogradniških površin se v zadnjih letih ni bistveno spremenil, površina vinogradov je naraščala do leta 1996, potem pa je začela rahlo padati. Pridelki grozdja in vina so bili v posameznih letih zaradi majhnih sprememb v površini odvisni predvsem od vremenskih razmer. Po letu 1992 je bilo nekaj količinsko izredno bogatih letin (1993, 1997, 2000, 2002 in 2007), ki so napolnile kleti in vplivale na povečanje zalog vina in posledično na znižanje cen grozdja in vina.

Spomladi 2018 je bilo v register vpisanih 30.000 pridelovalcev grozdja in vina, ki so obdelovali 16.500 ha vinogradov. V register so prijavili 52,5 milijonov litrov vina letnika 2017. Omenjena količina vina predstavlja uradno evidentirano količino vina, ki se v Sloveniji pojavlja na trgu. Poleg te količine je po ocenah ministrstva za kmetijstvo še približno 30 % vina, ki ga pridelajo manjši pridelovalci in naj bi bil namenjen samooskrbi pridelovalcev in njihovih družinskih članov.

Stanje v panogi 2018

Sajenje vinske trte

Za sajenje vinogradov je treba predhodno pridobiti dovoljenje za zasaditev vinske trte. Izjema so le tisti vinogradi, ki so manjši od 0,1ha in namenjeni izključno za pridelavo vina, namenjenega porabi v vinogradnikovi družini. 

1. januarja 2016 se je začel na območju Evropske unije uporabljati nov sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte, v skladu s katerim mora vsak, ki želi zasaditi ali obnoviti vinograd, predhodno pridobiti ustrezno dovoljenje.

Informacije v zvezi z dovoljenji za zasaditev so na voljo na upravnih enotah in pri kmetijski svetovalni službi.

V register pridelovalcev grozdja in vina se morajo vpisati vsi vinogradniki in vinarji,  ki obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov. Če pridelek tržijo, se morajo vanj vpisati tudi vinarji in vinogradniki, ki obdelujejo manjšo površino. 

Nova evropska zakonodaja predpisuje visoke kazni za tiste, ki sadijo vinograde brez dovoljenja, ali pa vinogradov nimajo vpisanih v register in tržijo vino, mošt ali grozdje (izjema so le vinogradi tistih pridelovalcev, ki vino porabijo izključno v okviru družine).  

 Vpis v register je se brez stroškov izvede na upravni enoti ter vinogradnikom omogoča širjenje obsega vinogradov,  in obnovo obstoječih vinogradov in prodajo vina.

Tržno informacijski sistem za vino

Namen izvajanja tržno informacijskega sistema za trg z vinom je ugotavljanje tržne cene na reprezentativnem trgu. Tržna cena je osnova za izvajanje tržne politike na področju vinarstva.

Cene na reprezentativnem trgu za vino spremljamo vsake tri mesece za obdobje preteklih treh mesecev. Spremljamo prodajne cene in prodane količine vina slovenskega geografskega porekla, vina s poreklom iz EU in vina s poreklom iz tretjih držav.

Zavezanci za poročanje so pridelovalci, ki pridelajo nad 500.000 l vina letno in prejemniki podpor za promocijo.

Tržna poročila za vino

Specifikacije proizvodov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v skladu s členom 118m Uredbe Sveta 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode odobrilo posamezne specifikacije proizvodov.

Več o kakovosti in označevanju vina