Skoči do osrednje vsebine

Kakovost vina je zelo odvisna od sorte vinske trte (grozdja), rastišča trte (geološke podlage, podnebja, mikroklimatskih pogojev) ter vseh izvedenih enoloških postopkov, s katerimi vinar pridela in doneguje svoje vino. Z vsebino vinske etikete na steklenici potrošnik dobi razumljive in ustrezne informacijo o vinu ali drugem vinskem proizvodu, njegovem izvoru, značilnostih, pridelovalcu, načinu pridelave ipd.

Označevanje vin na evropski ravni

Evropska zakonodaja postavlja "osnovna" pravila glede označevanja vin, vendar imajo vse države članice EU možnost sprejetja dodatnih predpisov glede označevanja. Označevanje vin ureja poenotena evropska zakonodaja o skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov. Ta se v določenih delih navezuje na evropsko uredbo o splošnem označevanju živil.

Spletno mesto Evropske komisije - vino 

Slovenija je od leta 1993 članica Mednarodne organizacije za trto in vino (International Organisation of Vine and Wine, OIV). OIV vključuje 47 evropskih in neevropskih držav članic, poleg tega EU v njej sodeluje kot opazovalka. OIV s sprejetjem najrazličnejših strokovnih resolucij vpliva na pripravo, spremembe in posodabljanje evropske vinske zakonodaje.

Spletno mesto Mednarodne organizacije za trto in vino

Posebnosti pri označevanju in ocenjevanju slovenskih vin

Slovenija ima, podobno kot druge države članice EU, posebnosti pri označevanju svojih vin. Označevanje kakovostnih razredov slovenskih vin pomeni dodatno zahtevo glede na evropsko zakonodajo (npr. vino, peneče vino, kakovostno vino, kakovostno peneče vino, vrhunsko vino, vrhunsko peneče vino).

Pomembnejša dodatna zahteva slovenske zakonodaje, ki jo evropska zakonodaja ne predvideva, je tudi, da mora biti vino pred dajanjem v promet ocenjeno.

Pridelana slovenska vina, ki jih obvezno oceni ena izmed petih pooblaščenih organizacij, so:

  • vina iz razreda kakovostnih vin z zaščitenim geografskim poreklom;
  • deželna vina s priznano geografsko oznako;
  • vina z oznako sorte vinske trte.

Pri oceni vina pooblaščena organizacija:

  • preveri podatke o geografskem poreklu
  • opravi kemijsko analizo izbranih sestavin
  • organoleptično oceni vino
  • izda odločbo o ocenitvi vina (številka odločbe je nato navedena na etiketi)

Slovenska mirna in peneča vina delimo v različne kakovostne razrede, ki morajo biti označeni na etiketi, razen vin brez oznake sorte vinske trte ter vin brez zaščitene označbe porekla (ZOP) ali zaščitene geografske označbe (ZGO).

Obvezne navedbe na vinski etiketi

Obvezne zahteve pri označevanju vin so podrobneje opredeljene v evropski in slovenski zakonodaji.

Proizvodi vinske trte, ki so zapisani v evropski uredbi in za katere veljajo predpisi glede označevanja, so:

  • vino
  • mlado vino, ki je še v vrenju
  • likersko vino
  • peneče vino
  • kakovostno peneče vino
  • kakovostno aromatično peneče vino
  • gazirano peneče vino
  • biser vino
  • gazirano biser vino
  • grozdni mošt
  • delno prevret grozdni mošt
  • zgoščen grozdni mošt
  • vino iz sušenega grozdja
  • vino iz prezrelega grozdja

Pri gaziranih vinskih proizvodih dodajamo v izdelek ogljikov dioksid, biser vina pa imajo v primerjavi s penečimi vini manjšo vsebnost naravno prisotnega ogljikovega dioksida.

Obvezne oznake vin in vinskih proizvodov:

  • vrsta proizvoda;
  • vsebnost dejanskega alkohola (vol. %);
  • nazivna prostornina (v l, ml, cl);
  • vsebnost sladkorja samo za peneča in gazirana vina (popolnoma suho, izredno suho, zelo suho, suho, polsuho, polsladko, sladko);
  • izvor;
  • navedba polnilca za mirna vina oz. proizvajalca za peneča vina;
  • navedba tradicionalnega izraza za vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP) ali zaščiteno geografsko označbo (ZGO)
  • ime geografske označbe;
  • serijska številka;
  • navedba uvoznika za uvožena vina;
  • navedba alergenov (sulfitov, mlečnih in jajčnih beljakovin);
  • številka odločbe o oceni vina (razen za vina brez ZOP ali ZGO, vina brez oznake sorte vinske trte, ter mošt za neposredno potrošnjo brez oznake sorte vinske trte).

Tradicionalni izraz za vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP) ali zaščiteno geografsko označbo (ZGO)

Tradicionalni izrazi za vina z zaščiteno označbo porekla in za vina z zaščiteno geografsko označbo se vedno uporabljajo skupaj z navedbo ustreznega geografskega območja.

Tradicionalni izrazi za vina z označbo porekla so:

  • za mirna vina: "kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom" ali "kakovostno vino ZGP" ter 2vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom" ali "vrhunsko vino ZGP";
  • za peneča vina: "kakovostno peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom" ali "kakovostno peneče vino ZGP" ali "penina" ter "vrhunsko peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom" ali "vrhunsko peneče vino ZGP" ali "penina";
  • za vina, za katera so geografsko območje in lastnosti določeni s posebnim predpisom: "vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem" ali "vino PTP" ali "renome". 

Tradicionalni izraz za vina z geografsko označbo je:

  • za mirna vina: "deželno vino s priznano geografsko oznako" ali "deželno vino PGO".

Nasprotno pa slovensko peneče vino ne more nositi geografske označbe ene od treh vinorodnih dežel.

Geografske označbe vin

Slovenija leži v dveh vinorodnih conah: B in C II. Pridelovalna območja so vinorodne dežele (Podravje, Posavje in Primorska), vinorodni okoliši, vinorodni podokoliši, vinorodni ožji okoliši, vinorodni kraji in vinorodne lege.

Navedbe geografskih označb so različne, glede na kakovostni razred vina:

  • geografske označbe vinorodnih dežel so obvezne oznake za deželna vina PGO in mošt, namenjen pridelavi teh vin;
  • geografske označbe vinorodnih okolišev so obvezne oznake za kakovostna vina ZGP in vrhunska vina ZGP ter mošt, namenjen pridelavi teh vin.

Označevanje vina – neobvezne navedbe

Poleg obveznih navedb lahko proizvajalci vina navajajo tudi neobvezne oznake:

  • geografsko območje;
  • letnik;
  • sorto vinske trte;
  • dodatni izrazi za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo;
  • barvo vina;
  • simbol Evropske skupnosti, ki označuje zaščiteno označbo porekla (ZOP) ali zaščiteno geografsko označbo (ZGO);
  • navedbo nekaterih načinov pridelave;
  • dodatne tradicionalne izraze;
  • druge navedbe, ki pa ne smejo zavajati potrošnika.

Navedba geografskih območij

Glede na kakovostni razred vina se lahko iz seznama geografskih označb dodatno navaja:

  • geografska označba vinorodnega podokoliša in vinorodnega ožjega okoliša za kakovostna vina ZGP;
  • geografska označba vinorodnega kraja ali vinorodne lege za vrhunska vina ZGP.

Leto trgatve

Leto trgatve proizvoda se lahko navaja, če je bilo najmanj 85 % grozdja, uporabljenega za pridelavo vina, potrganega v zadevnem letu.

Sorta vinske trte

Sorto se lahko navaja, če je bilo vino proizvedeno iz vsaj 85 % grozdja navedene sorte.

Dodatni izrazi

Dodatne oznake za vino z ZOP ali ZGO, za katera je pridelal grozdje in vino isti pridelovalec, ki je vino tudi ustekleničil so:

  • lastna trgatev in polnitev;
  • ustekleničeno na posestvu;
  • ustekleničeno na kmetiji;
  • pridelal in polnil;
  • klet;
  • kmetija;
  • posestvo;
  • vinska klet.

Simboli Evropske skupnosti

Tudi pri vinu se na etiketi lahko uporabljajo simboli Evropske skupnosti za sheme kakovosti, v katere je vključen proizvod.

Vinske sheme kakovosti

Zaščitena geografska označba (ZGO)

ZGO je ena od shem kakovosti, s katero so zaščiteni kmetijski proizvodi in živila v EU. Ta shema zajema tudi vina, ki imajo vsaj eno fazo proizvodnje izvedeno na določenem geografskem območju, po katerem vino je poimenovano. Tradicionalni izraz za vino z zaščiteno geografsko označbo je "deželno vino s priznano geografsko oznako" (deželno vino PGO).

Zaščitene geografske označbe slovenskih vin, ki imajo evropsko zaščito, so Podravje, Posavje in Primorska.

 ZOP (zaščitena označba porekla)

ZOP je ena od shem kakovosti, s katero so zaščiteni kmetijski pridelki in živila v Sloveniji in EU. Vino z označbo porekla je tesno povezano z območjem, katerega ime nosi. Pridelava in predelava morata potekati na definiranem območju. Na kakovost in značilnost vina s tako označbo ključno vpliva geografsko okolje, ki vključuje naravne in človeške dejavnike (podnebje, kakovost tal, lokalno znanje, izkušnje). Tradicionalni izrazi za vina z ZOP so "kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom" (kakovostno vino ZGP), "vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom" (vrhunsko vino ZGP), "kakovostno peneče vino ZGP".

Zaščitene označbe porekla (ZOP) slovenskih vin, ki imajo tudi evropsko zaščito, so oznake slovenskih vinorodnih okolišev ali pa priznana tradicionalna poimenovanja (PTP) slovenskih vin.

ZOP vin, ki so imena vinorodnih okolišev:

  • Goriška Brda;
  • Vipavska dolina;
  • Slovenska Istra;
  • Kras;
  • Štajerska Slovenija;
  • Prekmurje;
  • Bizeljsko Sremič;
  • Bela Krajina;
  • Dolenjska.

ZOP vin, ki so priznana tradicionalna poimenovanja (PTP) vin:

  • Bizeljčan PTP;
  • Cviček PTP;
  • Belokranjec PTP;
  • Metliška črnina PTP;
  • Teran PTP.

V shemo kakovosti "zaščitena označba porekla" spada tudi izraz priznano tradicionalno poimenovanje (PTP) vina, s katerim se lahko označijo vina, če je bil za tako označevanje predhodno izdelan elaborat, ki opredeljuje geografsko območje in lastnosti vina, ter utemeljuje uporabo tradicionalnega poimenovanja za vina, za katero so geografsko območje in lastnosti določeni s posebnim predpisom.

Vino Ritoznojčan PTP ima slovensko zaščito, medtem ko imajo ostala slovenska vina s PTP tudi evropsko zaščito, in sicer so to:

  • Cviček PTP;
  • Teran PTP;
  • Bizeljčan PTP;
  • Belokranjec PTP;
  • Metliška črnina PTP.  

Specifikacije proizvodov

Iskalnik