Skoči do osrednje vsebine

Kakovost vina je zelo odvisna od sorte vinske trte (grozdja), rastišča trte (geološke podlage, podnebja, mikroklimatskih pogojev) ter vseh izvedenih enoloških postopkov, s katerimi vinar pridela in doneguje vino. Z vsebino vinske etikete na steklenici potrošnik dobi razumljive in ustrezne informacijo o vinu ali drugem vinskem proizvodu, njegovem izvoru, značilnostih, pridelovalcu, načinu pridelave in podobno.

Označevanje vina v Evropski uniji

Označevanje vina ureja evropska zakonodaja o skupni ureditvi trgov kmetijskih proizvodov, med katere sodi tudi trg z vinom (Uredba (EU) 1308/2013, Uredba (EU) 2019/33). V delih, ki jih ne ureja sektorska zakonodaja za vino, velja za označevanje vina in drugih proizvodov vinske trte horizontalna zakonodaja o označevanju živil (Uredba (EU) 1169/2011).

Spletno mesto Evropske komisije - vino (v angleščini).

Slovenija je od leta 1993 članica medvladne Mednarodne organizacije za trto in vino (angleško International Organisation of Vine and Wine, OIV). Trenutno OIV vključuje 50 evropskih in neevropskih držav. Evropska Unija sodeluje v OIV kot opazovalka s posebnim statusom. OIV s sprejemanjem najrazličnejših strokovnih resolucij vpliva na pripravo, spremembe in posodabljanje zakonodaje za vino v Evropski uniji.

V letu 2024 bomo obeležili 100. obletnico ustanovitve OIV, organizacija pa bo ob tem pripravila vrsto aktualnih dogodkov in posvetovanj vezanih na trenutne razmere v sektorju: prilagoditve na klimatske spremembe, poenotenje pogojev za svetovno trgovino z vinom, spremembe navad potrošnikov, spremembe glede obveznega označevanja vina (navajanje hranilne vrednosti in sestavin), uvajanje digitalizacije v postopke pridelave vina in drugo.

Spletno mesto Mednarodne organizacije za trto in vino OIV (v angleščini).

Obvezne navedbe na vinski etiketi

Obvezne zahteve pri označevanju vin so podrobneje opredeljene v evropski in slovenski zakonodaji.

Kategorije proizvodov vinske trte, za katere veljajo predpisi glede označevanja, so:

  • vino
  • mlado vino, ki je še v vrenju
  • likersko vino
  • peneče vino
  • kakovostno peneče vino
  • kakovostno aromatično peneče vino
  • gazirano peneče vino
  • biser vino
  • gazirano biser vino
  • grozdni mošt
  • delno prevret grozdni mošt
  • zgoščen grozdni mošt
  • vino iz sušenega grozdja
  • vino iz prezrelega grozdja

Pri gaziranih vinih dodajamo v proizvod ogljikov dioksid, biser vina pa imajo v primerjavi s penečimi vini manjšo vsebnost naravno prisotnega ogljikovega dioksida.

Obvezne oznake vina in drugih proizvodov vinske trte:

  • kategorija proizvoda
  • tradicionalen izraz, ki nadomesti obvezen izraz "zaščitena označba porekla", ali tradicionalen izraz, ki nadomesti obvezen izraz "zaščitena geografska označba"
  • ime geografske označbe iz registra eAmbrosia
  • vsebnost dejanskega alkohola (vol. %)
  • izvor
  • navedba pridelovalca (proizvajalca) in polnilca
  • navedba uvoznika za uvožena vina
  • vsebnost sladkorja
  • serijska številka
  • nazivna prostornina (v l, ml, cl)
  • navedba alergenov (sulfitov, mlečnih in jajčnih beljakovin)
  • številka odločbe o oceni vina (razen za vina brez zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, vina brez oznake sorte vinske trte, ter mošt za neposredno potrošnjo brez oznake sorte vinske trte)

Novosti pri označevanju vina

Za vino in druge proizvode vinske trte v prometu ter za aromatizirane vinske proizvode v prometu od 8. decembra 2023 naprej je obvezna navedba:

  • hranilne vrednosti (energijske vrednosti in vsebnosti hranil);
  • seznama sestavin.

Novosti in spremembe določb evropske zakonodaje glede označevanja vina (Uredba (EU) 1308/2013, Uredba (EU) 2021/2117, Uredba (EU) 2023/1606), vprašanja in odgovori glede dealkoholiziranega in delno dealkoholiziranega vina, navodila za izračun hranilne vrednosti ter dovoljena odstopanja pri navajanju vsebnosti hranil so podrobneje razložena v spodnjih dokumentih. Objavljena sta bila dva popravka Uredbe (EU) 2021/2117.

Posebnosti pri označevanju in ocenjevanju slovenskih vin

Vino z geografsko označbo in vino z oznako sorte vinske trte mora biti pred dajanjem v promet ocenjeno. Pridelana slovenska vina oceni ena izmed petih pooblaščenih organizacij.

Pri oceni vina pooblaščena organizacija:

  • preveri podatke o geografskem poreklu;
  • opravi kemijsko analizo določenih kemijskih parametrov;
  • organoleptično oceni vino;
  • izda odločbo o ocenitvi vina (številka odločbe je nato navedena na etiketi).

Slovenski tradicionalni izrazi za vina z zaščiteno označbo porekla (ZOP) in za vina z zaščiteno geografsko označbo (ZGO)

Slovenski tradicionalni izrazi za vina z zaščiteno označbo porekla in slovenski tradicionalni izrazi za vina z zaščiteno geografsko označbo so prav tako zaščiteni v Evropski uniji. Zbrani so v posebnem registru tradicionalnih izrazov Evropske unije za sektor vina.

Na etiketi se lahko navedejo samo skupaj z registriranim imenom geografske označbe, saj nadomestijo obvezno navedbo vrste geografske označbe. Potrošniku povedo, da vino nosi geografsko označbo vrste zaščitena označba porekla, ali pa potrošniku povedo, da vino nosi geografsko označbo vrste zaščitena geografska označba. Drugih vrst geografskih označb v sektorju vina ni.

Tradicionalni izrazi se vedno navajajo v jeziku, v katerem so bili registrirani (torej v slovenščini). Zato so vsi naši tradicionalni izrazi vedno navedeni v slovenščini in se ne prevajajo v druge jezike, četudi se vino prodaja izven Slovenije v Evropski uniji (na primer v Nemčiji) ali v tretji državi (na primer v Braziliji).

Nasprotno pa se zapisa za vrsto geografske označbe, to je zaščitena označba porekla in zaščitena geografska označba, lahko prevajata tudi v druge jezike. Na primer, lahko se prevedeta v zapisa za vrsto geografske označbe "protected designation of origin" (v angleščini) in "protected geographical indication" (v angleščini).

Primer: tradicionalni izraz "vino PTP" potrošniku pove, da vino nosi geografsko označbo vrste "zaščitena označba porekla". Navedbi vrste geografske označbe nato vedno sledi ime geografske označbe (na primer Cviček, Teran, in podobno)

Tradicionalni izrazi za vino z označbo porekla so:

  • za kategorijo vino: kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom, kakovostno vino ZGP, vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom, vrhunsko vino ZGP, vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem, vino PTP.
  • za kategorijo peneče vino: kakovostno peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom, kakovostno peneče vino ZGP, penina, vrhunsko peneče vino z zaščitenim geografskim poreklom, vrhunsko peneče vino ZGP.

Tradicionalni izraz za vino z geografsko označbo je:

  • za kategorijo vino: deželno vino s priznano geografsko oznako, deželno vino PGO.

Trenutno velja, da peneče vino, pridelano v Sloveniji, ne more imeti geografske označbe ene od treh vinorodnih dežel.

Geografske označbe slovenskih vin

Ključna pravila in zahteve za geografske označbe Evropske unije za vino so navedena v Uredbi (EU) 1308/2013 (člen 93).

Pridelovalna območja za vinsko trto v Sloveniji so vinorodne dežele (Podravje, Posavje in Primorska), vinorodni okoliši, vinorodni podokoliši, vinorodni ožji okoliši, vinorodni kraji in vinorodne lege.

Vendar pa so med pridelovalnimi območji za vinsko trto samo nekatera imena teh območij  tudi  uradno registrirana kot geografske označbe Evropske unije, ki jih lahko nosijo v Sloveniji pridelana vina.

Trenutno je v Evropski uniji uradno registriranih 17 geografskih označb slovenskih vin; to so imena 3 vinorodnih dežel, imena 9 vinorodnih okolišev in imena 5 tradicionalnih poimenovanj.

Zaščitene geografske označbe  (ZGO) slovenskih vin, ki so vpisane v register eAmbrosia, so: 

  • Podravje
  • Posavje
  • Primorska

Zaščitene označbe porekla (ZOP) slovenskih vin, ki so vpisane v register eAmbrosia, so: imena slovenskih vinorodnih okolišev in nekatera tradicionalna poimenovanja slovenskih vin.

  • Goriška Brda
  • Vipavska dolina
  • Slovenska Istra
  • Kras
  • Štajerska Slovenija
  • Prekmurje
  • Bizeljsko Sremič
  • Bela Krajina
  • Dolenjska
  • Teran
  • Cviček
  • Metliška črnina
  • Belokranjec
  • Bizeljčan

Namen uradne registracije imen geografskih označb v enotnem sistemu Evropske unije je njihova zaščita kot oblike intelektualne lastnine pridelovalcev, ki vina z registriranimi geografskimi označbami pridelujejo, sledljivost pridelave in potrjevanje porekla grozdja iz katerega je vino z geografsko označbo pridelano, njihova večja prepoznavnost na trgu, višja dodana vrednost vina pri prodaji na trgu. 

Vsa vina z geografsko označbo so pred prodajo na trgu senzorično ocenjena in preverjena (s strani pooblaščenih laboratorijev, predhodno izbranih s strani pristojnega ministrstva za kmetijstvo), in sicer glede ustreznosti izbranih in obveznih kemijskih parametrov, zato ponujajo vina z geografsko označbo potrošniku dodatno informacijo in potrditev glede ustreznosti takšnega proizvoda.

Vsako vino z geografsko označbo ima na etiketi navedeno številko odločbe (številko uradno izdanega potrdila), ki omogoča potrošniku sledljivost glede porekla grozdja, potrjene senzorične ocene vina in ustreznosti zahtevanih kemijskih parametrov.

Vloga za oceno mošta, vina in drugih proizvodov

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Označevanje vina – neobvezne navedbe

Poleg obveznih navedb lahko proizvajalci vina navajajo tudi neobvezne oznake:

  • geografsko območje, ki je manjše od zamejenega območja geografske označbe;
  • letnik;
  • sorto vinske trte;
  • dodatne izraze za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo;
  • barvo vina;
  • simbol Evropske unije, ki označuje, da ima vino zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo (ZGO);
  • navedbo nekaterih načinov pridelave;
  • tradicionalni izraz mlado vino;
  • druge navedbe, ki pa ne smejo zavajati potrošnika.

Navedba imen manjših geografskih območij

Glede na določbe Zakona o vinu in Pravilnika o geografskih označbah in trsnem izboru se na etiketi lahko dodatno navaja:

  • ime vinorodnega podokoliša in vinorodnega ožjega okoliša pri kakovostnih vinih z zaščitenim geografskim poreklom;
  • ime vinorodnega kraja in vinorodne lege pri vrhunskih vinih z zaščitenim geografskim poreklom.

Imena manjših geografskih območij niso registrirane geografske označbe slovenskih vin v Evropski uniji.

Leto trgatve

Leto trgatve proizvoda se lahko navaja, če je bilo najmanj 85 % grozdja, uporabljenega za pridelavo vina, potrganega v zadevnem letu.

Sorta vinske trte

Sorto se lahko navaja, če je bilo vino proizvedeno iz vsaj 85 % grozdja navedene sorte.

Dodatni izrazi

Dodatne oznake za vino z zaščiteno označbo porekla in za vino z zaščiteno geografsko označbo, za katera je grozdje in vino pridelal isti pridelovalec, ki je vino tudi ustekleničil, so:

  • lastna trgatev in polnitev;
  • ustekleničeno na posestvu;
  • ustekleničeno na kmetiji;
  • pridelal in polnil;
  • klet;
  • kmetija;
  • posestvo;
  • vinska klet.

Simbol Evropske unije 

Tudi pri vinu se na etiketi lahko navedeta simbola Evropske unije za zaščiteno označbo porekla in za zaščiteno geografsko označbo, za kar pa se pridelovalci vina najpogosteje ne odločijo.

Specifikacije proizvodov

Evropska zakonodaja