GOV.SI

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Prehrana in zdravje sta neločljivo povezana. Varna in kakovostna hrana pripomore k ohranjanju in izboljšanju zdravja in kvalitete življenja. S predpisi, ki zajemajo vse dele prehranske verige »od vil do vilic« zagotavljamo, da je hrana varna in sledljiva. Obenem spodbujamo pridelavo hrane, ki je kakovostna v vseh pogledih, tako prehranski vrednosti kot okusu in izgledu.

Odgovornost za to, da je hrana na našem krožniku varna, si delijo vsi v prehranski verigi od kmeta do potrošnika. Največjo odgovornost nosijo vsi, ki hrano pridelujejo, predelujejo ali prodajajo, država pa zagotavlja ustrezno zakonodajo in inšpekcijski nadzor. A čeprav je varnost osnovni pogoj za kakovost živil, to še zdaleč ni dovolj. Pojem kakovosti zajema celoto lastnosti in značilnosti živila. Pri tem je pomembna zunanja kakovost oz. videz (velikost, teža, oblika, barva, okus, vonj, svežina, odsotnost zunanjih napak), notranja oz. prehransko fiziološka kakovost (vsebnost ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralnih snovi, medsebojno razmerje sestavin in prebavljivost) in uporabna vrednost (primernost za trgovanje in živilsko industrijo, možnost transporta in skladiščenja, barvna obstojnost, uporabnost sestavin itn.).

O kakovosti lahko razmišljamo še širše, saj hrana, ki jo kupujemo, vpliva na stanje okolja, na ekonomsko porazdelitev dobrin v svetu, na delovna mesta in poselitev podeželja ter nenazadnje na naša čustva in počutje.

Potrošniki se tega vedno bolj zavedajo. Kupovati želijo varne proizvode, zanimajo se za tradicionalne oziroma izvirne proizvodne postopke, okolju prijaznem načinu pridelave  pripisujejo vse večjo pomembnost. Politika kakovosti pomaga pri prilagajanju proizvodnje tržnim potrebam. Ker to vpliva na ponudbo in povpraševanje, imajo od tega korist tako pridelovalci in predelovalci kot tudi potrošniki. Tradicionalna slovenska hrana nam je lahko v ponos. 

Zakonodaja s področja kakovosti

Kakovost kmetijskih pridelkov in živil je predpisana z evropsko in nacionalno zakonodajo. Namen predpisovanja kakovosti je omogočiti enostavno oskrbovanje trga s proizvodi standardizirane in zadovoljive kakovosti, ki se nanašajo zlasti na tehnične opredelitve, razvrstitve, predstavitve, poimenovanja in označevanja.

Predpisi EU veljajo v vseh državah članicah, nacionalni pa samo za proizvajalce tiste države. Osnovno pravilo je, da tisto, kar se lahko trži v eni državi članici, se lahko trži v vseh. Prost pretok blaga ne sme biti moten.

Označevanje

Z zakonodajo, ki ureja področje označevanja, potrošnikom nudimo razumljive in ustrezne informacije o vsebini in sestavi živilskih izdelkov. Podatki na označbi morajo biti točni, nedvoumni in dobro vidni ter ne smejo zavajati potrošnika.

Splošno označevanje je obvezno in enotno za vse države članice EU. Zajema informacije o identiteti in sestavi, o lastnostih ali drugih značilnostih živila, informacije o lastnostih sestavin, ki lahko škodijo zdravju nekaterih skupin potrošnikov, informacije o roku uporabnosti, shranjevanju in varni uporabi, informacije o vplivu na zdravje ter informacije o hranilni vrednosti živila. Uporablja se za nosilce živilske dejavnosti na vseh stopnjah živilske verige, kadar njihove dejavnosti vključujejo zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom. Uporablja se za vsa živila, ki so namenjena končnemu potrošniku, vključno z živili, ki jih dostavljajo obrati javne prehrane, in živili za dobavo obratom javne prehrane.

Prostovoljne označbe pa so navedbe posebnih lastnosti, postopkov pridelave in predelave ter drugih lastnosti živil, ki dopolnjujejo obvezno označevanje.