Skoči do osrednje vsebine

Sheme kakovosti so namenjene kmetijskim pridelkom in živilom s posebnimi lastnostmi oziroma značilnostmi, ki so lahko posledica vpliva geografskega območja, na katerem so proizvedeni, načina pridelave ali predelave, tradicionalnih receptov ali postopkov ali pa presegajo predpisano kakovost, pogoje glede varstva zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja. Kmetijski pridelki in živila iz shem kakovosti so proizvedeni po natančno predpisanih postopkih, njihovo proizvodnjo pa dodatno kontrolirajo certifikacijski organi.

Evropske in nacionalne sheme kakovosti

V Evropski uniji veljajo evropske sheme kakovosti, ki so predpisane z evropskimi uredbami:

  • zaščitena označba porekla,
  • zaščitena geografska označba,
  • zajamčena tradicionalna posebnost in
  • ekološka pridelava.

Evropske sheme kakovosti omogočajo tudi zaščito imen kmetijskih pridelkov in živil. Te sheme so: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zajamčena tradicionalna kakovost. Kmetijskim pridelkom in živilom s temi označbami pravimo zaščiteni kmetijski pridelki in živila.

Nacionalne sheme kakovosti so predpisane z Zakonom o kmetijstvu in veljajo samo na območju Slovenije. Mednje spadajo:

  • izbrana kakovost,
  • označba višje kakovosti,
  • integrirana pridelava.

Vse sheme kakovosti so dostopne vsem proizvajalcem. Vsak, ki se vključi v shemo kakovosti, mora upoštevati jasno določene pogoje, ki so določeni:

  • v obliki predpisov (ekološka pridelava, integrirana pridelava) ali
  • v specifikaciji proizvodov (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, izbrana kakovost, označba višje kakovosti).

Proizvodi, ki so proizvedeni po načelih določene sheme kakovosti, imajo posebne lastnosti zaradi:

  • načina pridelave ali predelave,
  • vpliva geografskega območja, kjer se proizvod pridela oziroma predela,
  • tradicionalnih postopkov proizvodnje ali
  • tradicionalne sestave ali uporabe tradicionalnih surovin.

Zaščitena označba porekla  (ZOP)

Kmetijski pridelki in živila z zaščiteno označbo porekla so tesno povezani z območjem, katerega ime nosijo. Da se lahko kmetijski pridelki in živila označijo z označbo porekla:

  • morata pridelava in predelava potekati na določenem geografskem območju, katerega ime nosi proizvod (surovine in proizvodnja);
  • na lastnosti takega kmetijskega pridelka ali živila bistveno vpliva geografsko okolje, ki vključuje naravne in človeške dejavnike kot so podnebje, kakovost tal, lokalno znanje in izkušnje (npr. kraška burja, gorski pašniki ipd.).    

Zaščitena geografska označba (ZGO)

Kmetijski pridelki in živila so povezani z geografskim območjem, katerega ime nosijo, vendar je povezava manj tesna kot pri zaščiteni označbi porekla.

Da se lahko kmetijske pridelke in živila označi z geografsko označbo:

  • morajo biti pridelani ali predelani na določenem geografskem območju, katerega ime nosijo (npr. surovine lahko izvirajo iz drugega območja);
  • med proizvodom in geografskim območjem mora obstajati povezava;
  • kmetijski pridelek ali živilo mora imeti posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo iz določenega geografskega območja.

Oznako zaščitena geografska označba ima 13 slovenskih pridelkov in živil: Kraški pršut, Zgornjesavinjski želodec, Štajersko prekmursko bučno olje, Prleška tünka, Kraški zašink, Kraška panceta, Ptujski lük, Kranjska klobasa, Slovenski med, Prekmurska šunka, Štajerski hmelj, Jajca izpod Kamniških planin, Šebreljski želodec.

Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP)

Kmetijski pridelki in živila označbo zajamčene tradicionalne posebnosti pomeni, so:

  • proizvedeni iz tradicionalnih surovin;
  • je zanje značilna tradicionalna sestava ali
  • je zanje značilen tradicionalen način pridelave oziroma predelave oziroma receptura.

Z označbo zajamčene tradicionalne posebnosti se predvsem zaščiti receptura ali način proizvodnje, medtem ko proizvodnja ni geografsko omejena.

Kmetijske proizvode zajamčene tradicionalne posebnosti lahko proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike.

Oznako zajamčena tradicionalna posebnost imajo tri slovenska živila: Prekmurska gibanica, Idrijski žlikrofi, Belokranjska pogača. Slovenska potica je v postopku registracije pri Evropski komisiji.

Ekološki pridelki in živila

Znak ekološki zagotavlja, da je bilo živilo pridelano v skladu z ekološkim načinom pridelave.

Izbrana kakovost

Kmetijski pridelki in živila iz sheme "izbrana kakovost" imajo posebne lastnosti, ki se lahko nanašajo na sestavo kmetijskega pridelka ali živila, okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, predelavo, hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo kasnejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu.

Za označevanje proizvodov z označbo "izbrana kakovost" se lahko uporabljata dva zaščitna znaka:

  • "izbrana kakovost", ki je namenjen vsem proizvodom, ne glede na poreklo osnovne surovine, 
  • "izbrana kakovost Slovenija", ki se lahko uporablja izključno za proizvode, ki so pridelani in predelani v Sloveniji.     

Zaščitni znak "izbrana kakovost" lahko uporabljajo samo tisti pridelovalci oziroma predelovalci, ki so od imenovanih certifikacijskih organov pridobili certifikat o skladnosti kmetijskega pridelka in živila s potrjeno specifikacijo. Uporaba zaščitnega znaka je obvezna po pridobitvi certifikata.

Seznam certificiranih proizvajalcev proizvodov iz sheme izbrana kakovost

Izbrana kakovost - specifikacije in zaščitni znaki

Višja kakovost

Kmetijski pridelki in živila z označbo višje kakovosti so po svojih specifičnih lastnostih boljši od istovrstnih kmetijskih pridelkov oziroma živil ter pozitivno odstopajo od minimalne kakovosti, če je ta predpisana: vsebujejo npr. več sadnega deleža kot je minimalno predpisano, proizvedeni so brez dovoljenih aditivov, proizvedeni so na okolju in živalim prijazen način itd.

Specifične lastnosti proizvoda, ki so definirane z višjo kakovostjo, se določajo glede na sestavo, senzorične lastnosti in fizikalno-kemične lastnosti ter način proizvodnje.

Nacionalno oznako višja kakovost imajo: med z vsebnostjo vlage največ 18 % in HMF največ 15 mg/kg medu (Zlati panj), kokošja jajca Omega plus, pivški piščanec in izdelki z Omega 3, poltrdi sir brez konzervansov - poltrdi siri Zelene doline, piščančje meso in izdelki z navedbo "vir selena".

Integrirana pridelava

Kmetijski pridelek je pridelan v skladu z integrirano pridelavo, kjer se nadzorovano izvajajo dovoljeni agrotehnični ukrepi. Pri integrirani pridelavi se uporabljajo naravni viri in mehanizmi, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi.

Gorski proizvod

Neobvezne evropske navedbe kakovosti se nanašajo na značilnosti ene ali več kategorij proizvodov ali na načine kmetovanja ali predelave, ki velja za določena področja.

Neobvezne navedbe kakovosti se ne certificirajo, preverjanje se izvaja na podlagi analize tveganja, prav tako nimajo predpisanega posebnega znaka za označevanje.

Trenutno je predpisana neobvezna navedba kakovosti "GORSKI PROIZVOD".       

Kako poteka zaščita kmetijskih pridelkov in živil?

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Nadzor nad shemami kakovosti

Uradni nadzor izvaja

 

Preverjanje skladnosti proizvodov s specifikacijami za vse navedene sheme kakovosti oziroma certificiranje izvajajo imenovani certifikacijski organi:

Nova vloga za zaščito kmetijskega pridelka oziroma živila - "seneno meso" (ZTP)

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana, je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložila vlogo s specifikacijo za zaščito "senenega mesa" z zajamčeno tradicionalno posebnostjo.

Morebitne pripombe na objavljeno specifikacijo lahko fizične ali pravne osebe s pravnim interesom* oddajo na elektronski naslov gp.mkgp@gov.si ali po pošti na naslov Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, najkasneje do petka, 19. junija 2020.

*Pravni interes izkaže oseba, ki vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi.

Vloga za spremembo potrjene specifikacije za Bovški sir (ZOP)

Društvo rejcev drobnice Bovške, Trenta 34, 5232 Soča, je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložilo vlogo za spremembo potrjene specifikacije za Bovški sir z zaščiteno označbo porekla (ZOP).

Predlagane spremembe specifikacije se nanašajo na spremembo pasme ovac, velikosti, teže in konzumne zrelosti Bovškega sira ter spremembo označevanja.

Morebitne pripombe na objavljeno specifikacijo lahko fizične ali pravne osebe s pravnim interesom* oddajo na elektronski naslov gp.mkgp@gov.si ali po pošti na naslov Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, najkasneje do ponedeljka, 29. 6. 2020.

*Pravni interes izkaže oseba, ki vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi

Specifikacije kmetijskih pridelkov in živil

Iskalnik