Skoči do osrednje vsebine

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

S shemami kakovosti in promocijo lokalne hrane krepimo konkurenčnost slovenske agroživilske industirje, spodbujamo lokalno pridelavo in potrošnjo, krepimo samooskrbnost ter potrošnikom damo verodostojne informacije o kakovosti in prehranjevalnih koristih kmetijskih in živilskih proizvodov.

Zakonodaja EU omogoča zaščito kmetijskih pridelkov oziroma živil, pridelanih ali predelanih na določenih geografskih območjih, ali pripravljenih po tradicionalnih receptih, ali tradicionalne sestave. Izdelki, ki so proizvedeni po načelih določene sheme kakovosti, imajo poseben značaj zaradi načina proizvodnje, geografskega območja, na katerem potekata pridelava in predelava, ali tradicionalnih postopkov priprave.

Na enotnem evropskem trgu veljajo skupne, evropske sheme kakovosti, ki so predpisane z evropskimi uredbami. To so: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost in ekološka pridelava.

Nacionalne sheme kakovosti so predpisane z Zakonom o kmetijstvu. To so: označba višje kakovosti, dobrote z naših kmetij, integrirana pridelava in izbrana kakovost. Sheme kakovosti so dostopne vsem proizvajalcem. Vsak, ki se vključi v shemo kakovosti, mora upoštevati zakonsko predpisane pogoje.

Kratke verige in naročanje hrane za javne zavode

Spodbujanje kratkih oskrbnih verig in lokalna hrana sta med prednostnimi nalogami skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva. Zakon o javnem naročanju iz leta 2016 omogoča javnim zavodom, da lahko več živil izločijo iz postopkov javnega naročila in jih nabavijo neposredno pri pridelovalcih oziroma predelovalcih ter da v okviru javnega naročila prednostno upoštevajo živila, ki so v shemah kakovosti, živila, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil, ter živila, ki so trajnostno pridelana in predelana.

Javnih zavodov, ki naročajo hrano, je več kot 740. V vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih se na dan pripravi več kot 630.000 obrokov. Ocenjujemo, da delež slovenske hrane v javnih zavodih obsega okoli 40 odstotkov. K večjemu deležu lokalne hrane v javnih zavodih pripomorejo tudi dejavnosti, kot so dan slovenske hrane, tradicionalni slovenski zajtrk in šolska shema.

Naša super hrana

Promociji lokalno pridelane in predelane hrane smo namenili kampanjo in spletno stran »Naša super hrana«, triletni projekt, ki ga sofinancirajo država in sektorji. Prizadevamo si, da bi se količine kakovostne hrane za nacionalno samooskrbo nenehno povečevale, hkrati pa želimo povečati zaupanje slovenskega potrošnika v lokalno hrano. Naš cilj je doseči 90-odstotno odzivnost kupca na lokalno pridelano hrano, kar bi obenem stabiliziralo in povečalo lokalno pridelavo in predelavo.