GOV.SI

Sadjarstvo ima v Sloveniji zelo pomembno vlogo in velik potencial za nadaljnji razvoj. V zadnjih desetih letih pridelujemo sadje (skupaj z jagodami) na deset tisoč hektarih, kar predstavlja 2 % kmetijske zemlje v rabi. Celotna pridelava sadja predstavlja med 3,8 in 7,5 % kmetijske proizvodnje. Sadje ima ključno vlogo tudi v zdravi prehrani.

Stanje na trgu sadja

Pridelovanju sadja je namenjenih 124 ha intenzivnih nasadov in 450 ha ekstenzivnih nasadov.

 Značilnosti pridelave sadja v Sloveniji:

  • v intenzivnih sadovnjakih največ pridelujemo jablane (58 %), vendar se njihov delež v strukturi površin zmanjšuje že od leta 2007;
  • jabolka so pri nas še vedno najpomembnejša sadna vrsta;
  • zmanjšuje se delež hrušk, breskev in nektarin;
  • povečuje se zastopanost lupinarjev (orehi, 169 ha več), jagodičja (177 ha več), koščičarjev (češnje, marelice, slive, češplje) in sredozemskih vrst sadja (kaki, 51 ha več).

Letni pridelek sadja je odvisen od vremenskih razmer. Zaradi pomladanske pozebe v letih 2016 in 2017 je bila letina sadja v ekstenzivnih in intenzivnih sadovnjakih najmanjša po letu 1991. 

V strukturi zunanje trgovine s sadjem v zadnjih petih letih predstavljajo citrusi, banane in drugo južno sadje 54 %.

Pri sadju so opazna precejšnja medletna nihanja stopnje samooskrbe in porabe, ki so posledica bolj ali manj obilnih letin.  

Leta 2017 je prebivalec  Slovenije porabil 121 kg sadja v vseh oblikah oziroma je pojedel 71 kg svežega sadja.

Tržno informacijski sistem

S tržno informacijskim sistemom za trg s svežim sadjem se ugotavlja tržne cene na reprezentativnem trgu. Tržna cena je nato osnova za izvajanje tržne politike na področju sadjarstva. Tržno informacijski sistem je opredeljen v slovenski in evropski zakonodaji.

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja spremlja gibanje prodanih količin in cene svežega sadja s slovenskim geografskim poreklom.

Gibanje prodanih količin in cene svežega sadja s slovenskim geografskim poreklom

Javne službe v sadjarstvu

Za razvoj konkurenčnega sadjarstva in izpolnjevanje visokih okoljevarstvenih standardov vlagamo v nova znanja in podpiramo strokovne naloge, ki jih izvajajo izvajalci  javnih služb v sadjarstvu.

Pri pridelovanju pečkarjev, koščičarjev in kakija, lupinarjev in jagodičja so strokovne naloge:

  • introdukcija pečkarjev;
  • introdukcija koščičarjev in kakija;
  • introdukcija lupinarjev;
  • introdukcija jagodičja;
  • tehnologije pridelave pečkarjev;
  • tehnologije pridelave koščičarjev in kakija;
  • tehnologije pridelave lupinarjev;
  • tehnologije pridelave jagodičja;
  • zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala pečkarjev;
  • zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala koščičarjev in kakija;
  • zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala lupinarjev;
  • selekcija lupinarjev;
  • strokovno-tehnična koordinacija v sadjarstvu.

Pri introdukciji sadnih rastlin preizkušamo novejše tržno zanimive sorte in podlage, ki so:

  • križane ali selekcionirane v tujini;
  • za katere obstaja povpraševanje na slovenskem trgu.

Cilj testiranj v tujini vzgojenih sort ali klonov je:

  • ugotoviti njihov proizvodni potencial po količini in kakovosti;
  • občutljivost na rastlinske patogene;
  • prilagojenost za naše podnebne razmere.

Aplikativne raziskave in tehnološki poskusi imajo neposredno uporabno vrednost za pridelovalce sadja. Izvajamo poljske poskuse z novimi tehnološkimi postopki, s katerimi držimo korak z novostmi v najbolj razvitih pridelovalnih območjih sadnih vrst po svetu. 

Z zagotavljanjem izhodiščnega razmnoževalnega materiala omogočamo drevesničarjem:

  • pridelavo uradno pregledanega in potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik;
  • nadzorovan promet v skladu s predpisi o trženju razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin.

Selekcijsko delo temelji na gensko različnih lokalnih populacijah in sortah lupinarjev. Glavni namen naloge je vzgoja domačih sort oziroma klonov in vpis v sortno listo. V naših podnebnih razmerah je odbran material izhodišče za pridelavo kakovostnega sadilnega materiala in kakovostnega pridelka.

Javne službe v sadjarstvu v obdobju 2018 – 2024:

  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (Sadjarski center Maribor)
  • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (Sadjarski center Bilje)
  • Kmetijski inštitut Slovenije
  • Podizvajalec je Biotehniška fakultete Univerze v Ljubljani.

Več o javni službi za sadjarstvo