Skoči do osrednje vsebine

Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Po pridelavi hmelja je Slovenija tretja v Evropi in peta na svetu.

Pomen hmeljarstva v Sloveniji

V Sloveniji ima hmeljarstvo 140-letno tradicijo. Hmelj (Humulus lupulus) pridelujemo v Spodnji Savinjski dolini, na Ptujskem polju, Koroškem in v Dravski dolini, na obrečnih in evtričnih rjavih tleh, ki so globoka do zelo plitvo peščena. Specifična kombinacija predalpske klime in tal omogoča proizvodnjo aromatičnih sort hmelja s svetovnim slovesom.

Pridelujemo 20 slovenskih sort hmelja, med njimi:

  • avtohtoni Savinjski golding,
  • novi sorti hmelja – Styrian Dragon in Styrian Fox in 
  • druge aromatične sorte hmelja Celeia, Aurora in Bobek.

Vzgoja novih sort hmelja poudarja natančnejše spremljanje po izbranih kakovostnih parametrih, izbor sort z več grenčinami, izbor sort, ki so odpornejše na bolezni, in izbor sort, ki so odpornejše na posledice podnebnih sprememb.

Nove pivovarske trende predstavljajo dišavne sorte hmelja s sadno, cvetlično ali  zeliščno aromo. Te netipične arome hmelja so  pogosto prisotne v različnih tipih piv močnejšega okusa, ki jih izdelujejo manjše pivovarne.

Hmelj v Sloveniji zaseda okoli 1 % njivskih površin. Pridelava hmelja v Sloveniji predstavlja pomemben delež v svetovni pridelavi in sicer 2,5 %, kar Slovenijo v letu 2018 uvršča na:

  • tretje mesto v Evropi, za Nemčijo in Češko;
  • peto mesto na svetu, za ZDA in Kitajsko (od več kot 20 držav pridelovalk hmelja na vseh petih celinah).

Slovenija izvozi 99 % pridelka hmelja, ki se uporabi za proizvodnjo piva. Manjši del se porabi v farmacevtski in kozmetični industriji ter za pripravo čajnih mešanic.

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

Osnovni podatki o hmeljarstvu v obdobju od 2008 do 2018

Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013  2014 2015 2016 2017 2018
Površina (ha) 1638,0 1660,0 1488,0 1376,0 1159,0 1166,0 1296,0 1405,0 1484,0 1590,0 1667,0
Število KMG 154,0 156,0 147,0 147,0 139,0 136,0 137,0 112,0 111,0 117,0 125,0
Povprečje (ha/KMG) 10,6 10,6 10,1 9,4 8,3 10,4 11,7 12,5 13,3 13,5 13,3
Pridelek (t) 2304,0 2669,0 2073,0 2154,0 1338,0 1297,0 2318,0 2065,0 2475,0 2766,0 3078,0
Hektarski pridelek (t/ha) 1,4 1,6 1,4 1,6 1,2 1,1 1,8 1,5 1,7 1,7 1,8
Število hmeljarjev 140,0 139,0 134,0 129,0 115,0 112,0 110,0 112,0 111,0 117,0 121,0
Premena (ha) 254,0 207,0 374,0 453,0 636,0 626,0 488,0 360,0 293,0 220,0 167,0
Število sort v hmeljiščih 12,0 11,0 10,0 10,0 10,0 9,0 11,0 13,0 17,0 17,0 20,0
Namakanje (ha) 698,0 792,0 772,0 771,0 779,0 819,0 839,0 814,0 860,0 918,0 947,0
Operacija KOPOP (na KMG/na ha) / / / / / / / 34/527 37/590 38/642 37/689
Prodajna ocena (EUR/kg) 13,2 5,3 3,4 2,6 3,2 3,4 4,6 5,6 6,6 7,5 8,5
Število KMG z naložbo 23,0 44,0 29,0 11,0 17,0 2,0 4,0 0,0 0,0 12,0 8,0
Lastna cena (EUR/kg) / / / / /  / 5,2 5,9 5,5 5,6 /
Ekološki hmelj (ha) / / / / / / / 24,1 1,7 1,5 0,0
Neposredna plačila (EUR/ha) 120,0 120,0 / / / / / / / / /
Regionalno enotno plačilo za njive (EUR/ha) 332,0 332,0 332,0 332,0 332,0 338,2 322,9  480,0 480,0 480,0 /
Sofinanciranje zavarovanih premij (EUR) 1443,0 1551,0 1009,0 937,0 683,0 775,0 996,0 1051,0 1249,0  1347 1398,0

Podpore na področju hmeljarstva

Na področju hmeljarstva se izplačujejo v podpore v obliki neposrednih plačil ter ukrepov iz  Programa razvoja podeželja. 

Neposredna plačila

Hmeljarji lahko z zbirno vlogo uveljavljajo podpore v shemi neposrednih plačil.

Podpore hmeljarstvu v Programu razvoja podeželja

Naložbe v osnovna sredstva:

  • podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva;
  • podpora za naložbe v predelavo in trženje ter razvoj kmetijskih proizvodov.

Podpore v hmeljarstvu so namenjene za razvoj kmetij in podjetij (podpore za mlade kmete) ter za kmetijsko-okoljska-podnebna plačila.

Več o podporah v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020:

Pospeševanje konkurenčnosti kmetijstva, živilstva in gozdarstva

Skrb za okolje in prilagajanje na podnebne spremembe

Iskalnik