Hmeljarstvo
Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Po pridelavi hmelja je Slovenija tretja v Evropi in peta na svetu.
Pomen hmeljarstva v Sloveniji
V Sloveniji ima hmeljarstvo 140-letno tradicijo. Hmelj (Humulus lupulus) pridelujemo v Spodnji Savinjski dolini, na Ptujskem polju, Koroškem in v Dravski dolini, na obrečnih in evtričnih rjavih tleh, ki so globoka do zelo plitvo peščena. Specifična kombinacija predalpske klime in tal omogoča proizvodnjo aromatičnih sort hmelja s svetovnim slovesom.
Pridelujemo 20 slovenskih sort hmelja, med njimi:
- avtohtoni Savinjski golding,
- novi sorti hmelja – Styrian Dragon in Styrian Fox in
- druge aromatične sorte hmelja Celeia, Aurora in Bobek.
Vzgoja novih sort hmelja poudarja natančnejše spremljanje po izbranih kakovostnih parametrih, izbor sort z več grenčinami, izbor sort, ki so odpornejše na bolezni, in izbor sort, ki so odpornejše na posledice podnebnih sprememb.
Nove pivovarske trende predstavljajo dišavne sorte hmelja s sadno, cvetlično ali zeliščno aromo. Te netipične arome hmelja so pogosto prisotne v različnih tipih piv močnejšega okusa, ki jih izdelujejo manjše pivovarne.
Hmelj v Sloveniji zaseda okoli 1 % njivskih površin. Pridelava hmelja v Sloveniji predstavlja pomemben delež v svetovni pridelavi in sicer 2,5 %, kar Slovenijo v letu 2018 uvršča na:
- tretje mesto v Evropi, za Nemčijo in Češko;
- peto mesto na svetu, za ZDA in Kitajsko (od več kot 20 držav pridelovalk hmelja na vseh petih celinah).
Slovenija izvozi 99 % pridelka hmelja, ki se uporabi za proizvodnjo piva. Manjši del se porabi v farmacevtski in kozmetični industriji ter za pripravo čajnih mešanic.
Osnovni podatki o hmeljarstvu v obdobju od 2008 do 2018
| Leto | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Površina (ha) | 1638,0 | 1660,0 | 1488,0 | 1376,0 | 1159,0 | 1166,0 | 1296,0 | 1405,0 | 1484,0 | 1590,0 | 1667,0 |
| Število KMG | 154,0 | 156,0 | 147,0 | 147,0 | 139,0 | 136,0 | 137,0 | 112,0 | 111,0 | 117,0 | 125,0 |
| Povprečje (ha/KMG) | 10,6 | 10,6 | 10,1 | 9,4 | 8,3 | 10,4 | 11,7 | 12,5 | 13,3 | 13,5 | 13,3 |
| Pridelek (t) | 2304,0 | 2669,0 | 2073,0 | 2154,0 | 1338,0 | 1297,0 | 2318,0 | 2065,0 | 2475,0 | 2766,0 | 3078,0 |
| Hektarski pridelek (t/ha) | 1,4 | 1,6 | 1,4 | 1,6 | 1,2 | 1,1 | 1,8 | 1,5 | 1,7 | 1,7 | 1,8 |
| Število hmeljarjev | 140,0 | 139,0 | 134,0 | 129,0 | 115,0 | 112,0 | 110,0 | 112,0 | 111,0 | 117,0 | 121,0 |
| Premena (ha) | 254,0 | 207,0 | 374,0 | 453,0 | 636,0 | 626,0 | 488,0 | 360,0 | 293,0 | 220,0 | 167,0 |
| Število sort v hmeljiščih | 12,0 | 11,0 | 10,0 | 10,0 | 10,0 | 9,0 | 11,0 | 13,0 | 17,0 | 17,0 | 20,0 |
| Namakanje (ha) | 698,0 | 792,0 | 772,0 | 771,0 | 779,0 | 819,0 | 839,0 | 814,0 | 860,0 | 918,0 | 947,0 |
| Operacija KOPOP (na KMG/na ha) | / | / | / | / | / | / | / | 34/527 | 37/590 | 38/642 | 37/689 |
| Prodajna ocena (EUR/kg) | 13,2 | 5,3 | 3,4 | 2,6 | 3,2 | 3,4 | 4,6 | 5,6 | 6,6 | 7,5 | 8,5 |
| Število KMG z naložbo | 23,0 | 44,0 | 29,0 | 11,0 | 17,0 | 2,0 | 4,0 | 0,0 | 0,0 | 12,0 | 8,0 |
| Lastna cena (EUR/kg) | / | / | / | / | / | / | 5,2 | 5,9 | 5,5 | 5,6 | / |
| Ekološki hmelj (ha) | / | / | / | / | / | / | / | 24,1 | 1,7 | 1,5 | 0,0 |
| Neposredna plačila (EUR/ha) | 120,0 | 120,0 | / | / | / | / | / | / | / | / | / |
| Regionalno enotno plačilo za njive (EUR/ha) | 332,0 | 332,0 | 332,0 | 332,0 | 332,0 | 338,2 | 322,9 | 480,0 | 480,0 | 480,0 | / |
| Sofinanciranje zavarovanih premij (EUR) | 1443,0 | 1551,0 | 1009,0 | 937,0 | 683,0 | 775,0 | 996,0 | 1051,0 | 1249,0 | 1347 | 1398,0 |
Podpore na področju hmeljarstva
Na področju hmeljarstva se izplačujejo v podpore v obliki neposrednih plačil ter ukrepov iz Programa razvoja podeželja.
Neposredna plačila
Hmeljarji lahko z zbirno vlogo uveljavljajo podpore v shemi neposrednih plačil.
Podpore hmeljarstvu v Programu razvoja podeželja
Naložbe v osnovna sredstva:
- podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva;
- podpora za naložbe v predelavo in trženje ter razvoj kmetijskih proizvodov.
Podpore v hmeljarstvu so namenjene za razvoj kmetij in podjetij (podpore za mlade kmete) ter za kmetijsko-okoljska-podnebna plačila.
Več o podporah v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020:
Pospeševanje konkurenčnosti kmetijstva, živilstva in gozdarstva
Zakonodaja
- Uredba o ureditvi trga s hmeljem
- Pravilnik o certificiranju pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov
- Pravilnik o nalogah, pogojih in cenah storitev opravljanja javne službe v hmeljarstvu
- Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (2013/1308)
- Uredba Komisije (EU) št. 173/2011 z dne 23. februarja 2011 o spremembi uredb (ES) št. 2095/2005, (ES) št. 1557/2006, (ES) št. 1741/2006, (ES) št. 1850/2006, (ES) št. 1359/2007, (ES) št. 382/2008, (ES) št. 436/2009, (ES) št. 612/2009, (ES) št. 1122/2009, (ES) št. 1187/2009 in (EU) št. 479/2010 glede obveznosti sporočanja v okviru skupne organizacije kmetijskih trgov in nekaterih shem neposrednih podpor za kmete (2011/173)
- Uredba Komisije (ES) št. 1850/2006 z dne 14. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov (2006/1850)