Pomen hmeljarstva v Sloveniji

V Sloveniji ima hmeljarstvo 140-letno tradicijo. Hmelj (Humulus lupulus) pridelujemo v Spodnji Savinjski dolini, na Ptujskem polju, Koroškem in v Dravski dolini, na obrečnih in evtričnih rjavih tleh, ki so globoka do zelo plitvo peščena. Specifična kombinacija predalpske klime in tal omogoča proizvodnjo aromatičnih sort hmelja s svetovnim slovesom.

Pridelujemo 20 slovenskih sort hmelja, med njimi:

• avtohtoni Savinjski golding
• nove sorte hmelja (Styrian Dragon, Styrian Fox) 
• druge aromatične sorte hmelja (Celeia, Aurora, Bobek)

Vzgoja novih sort hmelja poudarja natančnejše spremljanje izbranih kakovostnih parametrov, izbor sort z več grenčinami, sort, ki so odpornejše na bolezni, in sort, ki so odpornejše na posledice podnebnih sprememb.

Nove pivovarske trende predstavljajo dišavne sorte hmelja s sadno, cvetlično ali  zeliščno aromo. Te netipične arome hmelja so pogosto prisotne v različnih tipih piv močnejšega okusa, ki jih izdelujejo manjše pivovarne.

Hmelj v Sloveniji zaseda okoli 1 % njivskih površin. Pridelava hmelja v Sloveniji predstavlja pomemben delež v svetovni pridelavi in sicer 2,1 %, kar Slovenijo v letu 2018 uvršča na:

• četrto mesto v Evropi, za Nemčijo in Češko in Poljsko;
• šesto mesto na svetu, za ZDA in Kitajsko (od več kot 21 držav pridelovalk hmelja na vseh petih celinah).

Slovenija izvozi 99 % pridelka hmelja, ki se uporabi za proizvodnjo piva. Manjši del se porabi v farmacevtski in kozmetični industriji ter za pripravo čajnih mešanic.

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

Podpore na področju hmeljarstva

Podpore na področju hmeljarstva sestavljajo intervencije v obliki neposrednih plačil  (podpora za trajnostnost, sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali, podpora za mlade kmete in druge) ter intervencije za razvoj podeželja (razvoj digitalizacije, namakalni sistemi, učinkovitejša raba gnojil, nakup mehanizacije, vlaganje v obnovljive viri energije, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in druge).