Skoči do osrednje vsebine

Semenarstvo je kmetijska panoga, ki je temelj za uspešno in gospodarno tržno pridelavo hrane in krme. Samo z uporabo kakovostnega in običajno certificiranega semena pride do izraza napredek pri vzgoji oziroma žlahtnjenju novih sort rastlin.

Stanje v semenarstvu

Semenarstvo v Sloveniji stagnira že nekaj desetletij. Vzrokov za tako stanje je več, med najpomembnejšimi pa je dejstvo, da je Slovenja imela v preteklosti zelo omejene programe žlahtnjenja. Posledično imamo malo novih domačih sort, katerih seme bi lahko pridelovali, obseg pridelave semena tujih sort pa je omejen in odvisen od dostopnosti najvišjih kategorij, ki se lahko naprej razmnožujejo.

Od leta 2004 je slovensko semenarstvo v razmerah prostega trga vse manj konkurenčno, kar se odraža v občutnem vsakoletnem zmanjšanju površin. V letu 2019 smo zabeležili več kot 50 % padec semenske pridelave glede na leto 2004. Opazno je tudi nihanje pridelave uradno potrjenega semena po letih. V letu 2019 se je pridelava glede na leto 2018 nekoliko povečala in sicer iz 1205 ha na 1410 ha, zlasti na račun krmnih rastlin in žita. V Sloveniji glavnino semenskih posevkov predstavljajo žita.

Analiza stanja v semenarstvu 2019

Graf prikazuje strukturo semenskih posevkov po letih. Med leti 2000 in 2018 je opazen trend upadanja površin vseh posevkov, leta 2019 pa smo zaznali rahel trend naraščanja teh površin.

Struktura semenskih posevkov po letih

Razvojni cilji na področju semenarstva

Slovenija je po eni strani zavezana k ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov, po drugi strani pa stremi k povečanju samooskrbe, oboje tudi z žlahtnjenjem in uvajanjem novih produktivnih domačih sort in preizkušanjem novih tujih sort.

Na področju semenarstva v poljedelstvu in vrtnarstvu je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opredelilo naslednje razvojne cilje, ki veljajo tako za konvencionalno kot ekološko kmetijstvo:

  • ohranjanje rastlinskih genskih virov;
  • povečanje obsega pridelave semena;
  • povečanje uporabe v Sloveniji pridelanega potrjenega semena za setev (tudi lokalnih sort),
  • povečanje uporabe sort, ki ustrezajo slovenskim pridelovalnim razmeram;
  • razvoj lastnih sort izbranih vrst kmetijskih rastlin s selekcijo in žlahtnjenjem.

Pomen uporabe certificiranega semena

Certificirano seme, ki je pridelano po strokovno utemeljenih in predpisanih postopkih pod nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov, pridelovalcem zagotavlja zdrav, kakovosten in visok pridelek kmetijskih rastlin, hkrati pa omogoča tudi manjše obremenjevanje okolja.

Brošura Pomen uporabe certificiranega semena

Ukrepi za okrepitev semenarstva

Krepitev semenarstva je nujna tako zaradi njegovega prispevka k prehranski varnosti kot tudi zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti v kmetijski pridelavi.

Potrebna je okrepitev znanja in stalna strokovna podpora na področju semenarstva ter ustrezno povezovanje vseh deležnikov od pridelovalcev, semenarjev in žlahtniteljev do znanstveno-raziskovalnih inštitucij in upravnih organov. Taka povezanost je najboljše zagotovilo, da bodo na trgu na voljo želene sorte, ki imajo zahtevano in s strani uporabnikov pričakovano kakovost. Upoštevanje vsega naštetega odpira nove možnosti tudi za okrepitev slovenskega semenarstva.

Več: Ukrepi za okrepitev semenarstva 2014-2020

Posveti in delavnice

  • Strokovni posvet o možnostih za okrepitev slovenskega semenarstva v poljedelstvu in vrtnarstvu, 29. 3. 2018

    Poročila | Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
  • Strokovni posvet o pomenu uporabe certificiranega semena na sejmu Agra, 27. 8 2018

    Poročila | Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano