Stanje v semenarstvu

Semenarstvo v Sloveniji stagnira že nekaj desetletij. Vzrokov za tako stanje je več, med najpomembnejšimi pa je dejstvo, da je imela Slovenja zelo omejene programe žlahtnjenja. Zato imamo malo novih domačih sort, katerih seme bi lahko pridelovali, obseg pridelave semena tujih sort pa je omejen in odvisen od dostopnosti najvišjih kategorij, ki se lahko naprej razmnožujejo.

Od leta 2004 je bilo slovensko semenarstvo v razmerah prostega trga tudi vse manj konkurenčno, kar se odraža v občutnem zmanjševanju površin, namenjenih semenski pridelavi. Še vedno v Sloveniji v glavnem pridelujemo semena žit. Celotna pridelava uradno potrjenega semena je upadla za več kot 50 %, iz 2.500 ha v letu 2000 na 1.080 ha v letu 2017.

Analiza stanja v semenarstvu 2018

Razvojni cilji na področju semenarstva

Slovenija je po eni strani zavezana k ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov, po drugi strani pa stremi k povečanju samooskrbe, oboje tudi z žlahtnjenjem in uvajanjem novih produktivnih domačih sort in preizkušanjem novih tujih sort.

Na področju semenarstva v poljedelstvu in vrtnarstvu je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opredelilo naslednje razvojne cilje, ki veljajo tako za konvencionalno kot ekološko kmetijstvo:

• ohranjanje rastlinskih genskih virov;
• povečanje obsega pridelave semena;
• povečanje uporabe v Sloveniji pridelanega potrjenega semena za setev (tudi lokalnih sort),
• povečanje uporabe sort, ki ustrezajo slovenskim pridelovalnim razmeram;
• razvoj lastnih sort izbranih vrst kmetijskih rastlin s selekcijo in žlahtnjenjem.

Pomen uporabe certificiranega semena

Certificirano seme, ki je pridelano po strokovno utemeljenih in predpisanih postopkih pod nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov, pridelovalcem zagotavlja zdrav, kakovosten in visok pridelek kmetijskih rastlin, hkrati pa omogoča tudi manjše obremenjevanje okolja.

Brošura Pomen uporabe certificiranega semena

Ukrepi za okrepitev semenarstva

Krepitev semenarstva je nujna tako zaradi njegovega prispevka k prehranski varnosti kot tudi zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti v kmetijski pridelavi.

Potrebna je okrepitev znanja in stalna strokovna podpora na področju semenarstva ter ustrezno povezovanje vseh deležnikov od pridelovalcev, semenarjev in žlahtniteljev do znanstveno-raziskovalnih inštitucij in upravnih organov. Taka povezanost je najboljše zagotovilo, da bodo na trgu na voljo želene sorte, ki imajo zahtevano in s strani uporabnikov pričakovano kakovost. Upoštevanje vsega naštetega odpira nove možnosti tudi za okrepitev slovenskega semenarstva.

Več: Ukrepi za okrepitev semenarstva 2014-2020