Skoči do osrednje vsebine

Oljkarstvo je na Primorskem tradicionalna kmetijska panoga. Zajema pridelavo oljk (plodov) v oljčnikih in predelavo oljk v oljčno olje ter namizne oljke. Trženje oljčnega olja zahteva uporabo tržnih standardov, kar je pomembno zaradi označevanja proizvodov in varstva potrošnikov.

Stanje oljkarstva v Sloveniji

Pridelava oljk ima za domače pridelovalce oljk velik tržni potencial. V zadnjih letih se povečujejo z oljčniki zasajene površine, povečuje pa se tudi ekološka pridelava. Potrošniki pogosteje povprašujejo po oljčnem olju, zato narašča njegova poraba v gospodinjstvih.

Skupna površina oljčnikov v Sloveniji predstavlja 0,3 % vseh kmetijskih zemljišč. Večina oljčnikov je v Slovenski Istri (96 %), oljke pridelujejo tudi na Goriškem, v Goriških Brdih, Vipavi in na Krasu. Prav na slednjih območjih bi želeli postaviti še več novih nasadov. Z redno obnovo ali novimi zasaditvami se bo skupna površina oljčnikov lahko povečala do 3.000 ha.

Za slovensko oljkarstvo so značilna majhna kmetijska gospodarstva (75 % kmetijskih gospodarstev ima manj kot 0,3 ha oljčnikov) in razdrobljenost oljčnikov. Dejavniki, ki povečujejo zahtevnost pridelave oljk in vplivajo na razvoj oljkarstva v Sloveniji, so:

  • negodne zemljiške razmere (majhnost in razdrobljenost nasadov);
  • velik delež nasadov, ki so na pobočjih in terasah;
  • pogostejše pozebe, ki so posledice podnebnih sprememb.

V mednarodnem okolju in Evropski uniji je slovenska pridelava oljčnega olja količinsko majhna. Delež proizvodnje v tonah je 0,02 %, pridelek oljk pa zaradi vremenskih razmer med leti zelo niha. Potrošnja  v Sloveniji v zadnjih letih znaša 2.100 ton oljčnega olja (1,3 litra na prebivalca na leto) in je v primerjavi z drugimi proizvajalkami oljčnega olja majhna.

Slovensko oljčno olje prodamo večinoma v Sloveniji, vendar je stopnja samooskrbe z oljčnim oljem majhna (od 10 % do 20 %). Ker pa se povpraševanje in poraba oljčnega olja povečujeta, narašča uvoz oljčnega olja.

Kljub količinsko nizki pridelavi pa posebno geografsko območje gojenja oljk omogoča pridelavo visoko kakovostnega  oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla (ZOP). Od leta 2007 lahko oljkarji pod predpisanimi pogoji proizvajajo oljčno olje z zaščiteno označbo porekla za Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre (EDOOSI ZOP). To oljčno olje predstavlja približno 10 % celotne slovenske proizvodnje.

Osnovni podatki o oljkarstvu v Sloveniji (2019)

Površina oljčnikov (raba): 2.389 ha (96% Slovenska Istra, 4% Goriško, Goriška Brda, Vipava, Kras)
Površina oljčnikov v registru kmetijskih gospodarstev: 1.390 ha
Potencialne površine za oljčnike: do 3.000 ha
Povprečna velikost oljčnikov na kmetijsko gospodarstvo: 0,3 ha
Povprečna velikost oljčnikov (GERK): 0,2 ha
Število kmetijskih gospodarstev z oljčniki 4 221
Število oljčnikov (GERK-ov): 6743
Povprečen pridelek oljk: 2,5 t/ha
Povprečna proizvodnja oljčnega olja/ha: 400 kg/ha
Oljevitost: 13 – 20%
Povprečna letna proizvodnja oljčnega olja: 700 ton (leta 2019 300 ton)
Povprečna proizvodnja namiznih oljk: 6,5 ton
Samooskrba: do 20 - 25%
Uvoz oljčnega olja: 1.945 ton
Izvoz oljčnega olja: 20 ton
Poraba oljčnega olja (2018): 1,5 l /preb./leto, skupaj 2.900 t/leto
5 registriranih domačih sort oljk: Istrska belica (70%), Buga, Črnica, Štorta, Mata
Namakanje oljčnikov: 87 oljčnikov, skupaj 26 ha
Terase (2018): 711 ha
Ekološka pridelava (2017): 243 ha
Registrirane oljarne za oljčno olje (2019) 36

Oljarne

V Sloveniji je v Register živilskih obratov vpisanih 36 oljarn za oljčno olje.

Vsako leto v sezoni stiskanja oljk morajo nosilci oljarn v skladu z Zakonom o kmetijstvu na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sporočiti podatke o letnih količinah predelanih plodov oljk in količinah pridobljenega oljčnega olja v oljarni.

Seznam oljarn 2019 (excel)

Laboratoriji za oljčno olje v Sloveniji

Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Laboratorij Inštituta za oljkarstvo je imenovan za nacionalni referenčni laboratorij za ugotavljanje skladnosti oljčnega olja za področje kemije in senzoričnega preskušanja oljčnega olja.

Seznam pooblaščenih laboratorijev za fizikalno-kemijsko testiranje deviškega oljčnega olja in senzorično ocenjevanje deviškega oljčnega olja

 

Javne službe v oljkarstvu

Za razvoj konkurenčnega oljkarstva in doseganje visoke kakovosti slovenskega oljčnega olja vlagamo v nova znanja in podpiramo strokovne naloge, ki jih izvaja javna služba v oljkarstvu.

Za izvajalca javne službe v oljkarstvu je bilo za obdobje od leta 2018 do 2024 imenovano Znanstveno raziskovalno središče Koper s podizvajalcema Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (Poskusni center za oljkarstvo) in Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Strokovne naloge se izvajajo v skladu z večletnim programom javne službe v oljkarstvu in so:

  • selekcija oljke,
  • introdukcija sort oljke,
  • zagotavljanje izhodiščnega materiala,
  • tehnologija pridelave,
  • ugotavljanje vrednosti oljk za predelavo.