Teme in projekti Ministrstva za infrastrukturo
Teme
-
Cestni promet
Prevoz potnikov in blaga, logistika, intermodalni prevoz, cestna infrastruktura, varnost v cestnem prometu
-
Železniški promet in žičniške naprave za prevoz oseb
Železniška infrastruktura, intermodalni transport, pravice potnikov, varnost v železniškem prometu, koncesija za graditev žičniške naprave, varnost v žičniškem prometu
-
Letalski promet
Zračni prostor, letališča in vzletišča, Enotno evropsko nebo, letalske nesreče, dovoljenja za zračni prevoz, varnost v letalskem prometu
-
Pomorski promet
Vodenje in upravljanje čolnov, prireditve na morju, koprsko tovorno pristanišče, vpis plovil, varnost, nadzor in reševanje v pomorskem prometu
Projekti
-
Projekt TISGRADE si prizadeva izboljšati razpoložljivost, dostopnost in kakovost ključnih podatkov, določenih v Delegirani uredbi EU za storitve prometnih informacij v rea lnem času (RTTI). Osredotoča se na izboljšanje celotne vrednostne verige podatkov: lastniki podatkov, nac ionalne točke dostopa - NAP in uporabniki podatkov oz. ponudniki storitev.
-
Namen projekta je izboljšati digitalno povezljivost, interoperabilnost in učinkovitost intermodalnega tovornega prometa z vzpostavitvijo standardizirane izmenjave podatkov med vsemi deležniki. Projekt podpira uvedbo evropskih telematskih standardov ter omogoča bolj usklajeno in pregledno delovanje logistične verige »od vrat do vrat«. S tem povečuje operativno učinkovitost, kakovost storitev in privlačnost intermodalnega ter železniškega tovornega prometa v Evropi.
-
Namen projekta je vzpostavitev sistema elektronskih informacij o tovornem prometu (eFTI) do leta 2027, s ciljem poenostavitve izmenjave podatkov in zagotavljanja skladnost z Uredbo o eFTI (EU 2020/1056), s čimer se bosta izboljšala učinkovitost in trajnost v tovornem sektorju. Z vzdrževanjem referenčnega arhitekture eFTI in vključitvijo celotne dobavne verige gospodarskih subjektov in novih primerov uporabe, bo vzpostavljeno končno delujoče eFTI okolje.
-
Namen projekta je zagotoviti interoperabilnost in varno čezmejno obratovanje lokomotiv na koridorjih jedrnega omrežja TEN-T z uvedbo sistema ETCS nivo 2 Baseline 3.
-
Namen projekta je izboljšanje institucionalnih zmogljivosti ter povečanje učinkovitosti javnih uprav in javnih služb pri razvoju in izvajanju projektov na jedrnem omrežju TEN-T. Ukrep omogoča ciljno podporo državam članicam, upravičenim do sredstev Kohezijskega sklada, ki se lahko soočajo z izzivi pri pripravi projektov, ki bi bili dovolj razviti, kakovostni in bi izkazovali zadostno dodano vrednost na ravni EU.
-
Projekt je del globalnega projekta, ki obravnava gradnjo novega 2. tira na železniški progi »Divača–Koper« od km 0+862 do km 27+915 z namenom izboljšanja zmogljivosti, varnosti in zanesljivosti železniške proge ter povečanja potovalne hitrosti. Tehnični parametri nove železniške proge bodo v skladu z ustreznimi standardi za osrednje železniško omrežje: Največja hitrost do 160 km/h (na nekaterih delih zmanjšana na 80–100 km/h zaradi topografije), svetli profil tira, osna obremenitev 22,5 t/os (kat. D4), elektrifikacija (3 kV enosmerni sistem, z možnostjo kasnejše preureditve na 25 kV izmenični sistem), ERTMS/ETCS nivo 1.
-
Ministrstvo za infrastrukturo je pridobilo evropska sredstva za projekt Nadgradnja železniške postaje Ljubljana – Sklop B in C. Kohezijski sklad bo za izvedbo prispeval 174,86 milijona evrov evropskih sredstev.
-
Projekt Mehanizem za zaščito občutljivih jadranskih območij, angleško Adriatic Sensitive Area Protection – mechanism - ASAP, je namenjen izboljšanju zaščite Jadranskega morja ob nenamernem onesnaženju, kot posledici pomorske nesreče.
-
Namen projekta je opredelitev in prilagoditev procesov digitalne prometne infrastrukture (DTI – digital transport infrastructure), za zagotovitev popolne vključitve C ITS v vsakodnevne postopke upravljanja prometa. Prehod na DTI bo prinesel tudi dodano vrednost, saj bo neposredno izboljšal kakovost tradicionalnih storitev ITS.
-
Namen projekta je povečati zmogljivost in interoperabilnost železniške proge Ljubljana–Divača z uvedbo sodobnih signalnovarnostnih naprav in razdelitvijo proge na več blokov. S tem se bo omogočilo bistveno večje število vlakov, večja varnost ter zanesljivejši in učinkovitejši tovorni in potniški promet. Projekt prispeva k preusmerjanju prometa s cest na železnice ter k okoljskim in gospodarskim ciljem EU.
-
Namen projekta je povečati zmogljivost, varnost in interoperabilnost železniške proge Ljubljana–Divača z uvedbo sodobnih elektronskih signalnovarnostnih naprav. Projekt odpravlja obstoječa ozka grla, omogoča bistveno večje število vlakov, zlasti v tovornem prometu, ter prispeva k učinkovitejšemu in varnejšemu delovanju proge v skladu z zahtevami jedrnega omrežja TEN-T.
-
Projekt SEMAS EMSWe bo omogočil vzpostavitev Evropskega enotnega okenca za pomorstvo (EMSWe) v sedmih državah članicah, s ciljem uskladitve elektronske izmenjave potrebnih informacij o prihodu, bivanju in odhodu ladij v pristaniščih ter zagotovitve, da je mogoče podatke na enak način posredovati v vsako obstoječe nacionalno pomorsko enotno okence v posamezni državi članici (Uredba (EU) 2019/1239).
-
Cilj projekta je strateško pomembna nadgradnja cestne infrastrukture v Sloveniji.
Za projekt v vrednosti 13,9 milijona evrov bo Instrument za povezovanje Evrope prispeval slabih 7 milijonov evrov. -
Solidarnostni sklad Evropske unije (v nadaljevanju: SSEU) omogoča Evropski uniji, da v primeru hude naravne nesreče nudi finančno pomoč prizadeti državi članici, državi pristopnici ali regiji. Pomoč iz SSEU je dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, ki dopolnjujejo javne izdatke države prejemnice in so namenjena financiranju ukrepov za odpravo škode.
-
X4ITS krepi koridorje vseevropskega prometnega omrežja (TEN T) v srednji in vzhodni Evropi. Partnerji projekta X4ITS skupaj razvijajo usklajene in sinhronizirane čezmejne inteligentne prometne sisteme za boljšo povezanost v Evropi.
-
Projekt predstavlja 4. sklop celovitega projekta Nadgradnje železniške proge Ljubljana-Divača. Poleg nadgradnje elektro napajalnih postaj zajema tudi izvedbo podhoda v Postojni ter nadgradnje postaj Brezovica, Preserje in postajališča Vnanje Gorice ter projektno vodenje.
Za projekt v vrednosti 75,38 milijona evrov bo Instrument za povezovanje Evrope prispeval 64,07 milijona evrov. -
Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije je, v sodelovanju z Republiko Srbijo, v prvi polovici leta 2011 prevzelo pomembno vlogo koordinatorja prednostnega področja 1b (PA1b) v okviru izvajanja Strategije EU za podonavsko regijo (EUSDR). To prednostno področje se osredotoča na izboljšanje mobilnosti in multimodalnosti s poudarkom na železniških, cestnih in zračnih povezavah.
-
Namen projekta je celovita nadgradnja železniške postaje Jesenice in pripadajočega odseka proge Ljubljana–Jesenice–slovensko-avstrijska meja, da se odpravi ozka grla, izboljša tehnično stanje infrastrukture ter zagotovi skladnost z zahtevami omrežja TEN-T in evropskih železniških standardov.
-
Predstavljamo pregled izvedenih zavez, ki jih je vlada dr. Roberta Goloba dala volivkam in volivcem in jih zapisala v koalicijski dogovor.
-
Partnerski projekt Slovenije in Italije zajema izdelavo izvedbenih načrtov za nadgradnjo železniške postaje Sežana in odseka železniške proge Sežana–državna meja. Na italijanski strani strani bodo izvedena dela za nadgradnjo železniške postaje Opčine. Vlogo in nato projekt bo koordiniralo skupno koordinacijsko telo EGIZ Trst-Divača s sedežem na Opčinah.
Za projekt v vrednosti 3,28 milijona evrov bo Instrument za povezovanje Evrope prispeval 1,64 milijona evrov. -
Projekt za sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije za nadgradnjo medpostajnih odsekov železniške proge na državni meji Hrvaška - Slovenija: Dobova-Zidani Most je prejel sredstva v okviru razpisa Instrument za povezovanje Evrope 2020.
-
Projekt obravnava nadgradnjo železniške infrastrukture na sedmih železniških postajah (Trbovlje, Zagorje, Litija, Laze, Šentjur, Ponikva in Rače) na odsekih Ljubljana–Zidani Most in Zidani Most–Maribor–Šentilj–meja SI/AT. Projekt se nahaja na Baltsko-jadranskem in Sredozemskem evropskem prometnem koridorju. Projekt je del globalnega projekta, ki zajema uvedbo avtomatiziranega in daljinskega vodenja prometa na slovenskih odsekih jedrnega omrežja TEN T. Izvedba projekta in doseganje ciljev bosta prispevala k izboljšanju zmogljivosti, varnosti, učinkovitosti in zanesljivosti železniških prog, kar bo pozitivno vplivalo tudi na modalno porazdelitev ter na okolje. Prav tako bo projekt prispeval k interoperabilnosti koridorjev in s tem k povečanju kakovosti in varnosti storitev.
-
V sklopu Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) bo Ministrstvo za infrastrukturo sodelovalo pri naložbah v železniški in cestni promet. S pomočjo načrtovanih ukrepov bomo do leta 2026 podprli dolgoročno trajnostno rast ter se spopadli z izzivi zelenega in digitalnega prehoda.
-
Projekt za sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije za nadgradnjo 45,9 km dolgega odseka železniške proge na državni meji Hrvaška - Slovenija: Dobova-Zidani Most je prejel sredstva v okviru razpisa Instrument za povezovanje Evrope 2020.
-
Projekt »Izdelava dokumentacije za 2. odsek 3. razvojne osi jug, na odseku od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika ter do priključka Črnomelj jug« zajema pripravo dokumentacije za celoten drugi odsek tretje razvojne osi jug, ki je razdeljen na tri pododseke:
A - 8 kilometrov od priključka Maline do priključka Metlika – sever,
B - 2,5 kilometra od priključka Metlika – sever do mejnega prehoda Metlika in
C - 20 kilometrov od razcepa Gradnik do Črnomlja – jug.
8 milijonov evrov vreden projekt bo v višini 2,15 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. -
Namen Instrumenta za povezovanje Evrope - IPE (angleško Connecting Europe Facility - CEF) je pospešiti naložbe na področju vseevropskih omrežij v sektorjih prometa, energije in telekomunikacij, ki bodo olajšale čezmejne povezave, spodbudile večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter prispevale k bolj konkurenčnemu in trajnostnemu socialnemu tržnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam.
-
Ministrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2021–2027 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta izvaja nekatere ukrepe s področja prometa, ki se izvajajo v okviru Cilja politike 3: Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti.
-
Ministrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2021–2027 sodeluje z različnimi ukrepi in projekti na področja prometa tudi v okviru drugih evropskih programov.
-
V okviru projekta bo urejena kolesarsko pot med Žalcem in Rogatcem, ki je razdeljena na dva odseka, Žalec–Celje in Šentjur–Rogatec. Zgrajene bodo nove kolesarske površine, tam, kjer to ni mogoče ali ekonomično, pa bodo le-te potekale na vozišču obstoječih manj prometnih cest.
Za projekt v vrednosti 14,6 milijona evrov bo Kohezijski sklad prispeval skoraj 12,5 milijona evrov. -
-
V okviru projekta bo pripravljena projektna dokumentacija, ki je pogoj za začetek glavnih del za nadgradnjo ozkega grla na območju železniškega vozlišča Ljubljana in zajema glavno železniško postajo Ljubljana, železniške postaje Šiška, Zalog in Moste ter železniške povezave med njimi.
-
Evropska komisija je 8. septembra 2020 z izvedbenim sklepom obrila evropska sredstva v višini 80 milijonov evrov za sofinanciranje projekta gradnje 2. tira Divača-Koper, in sicer za gradnjo tunela T8 ter viaduktov V1 in V2.
-
Izdelava projektne dokumentacije navezovalne ceste 3. razvojne osi – Južna obvoznica Slovenj Gradec
V tekuMinistrstvo za infrastrukturo je s strani Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori za projekt izdelave projektne dokumentacije navezovalne ceste 3. razvojne osi – Južna obvoznica Slovenj Gradec, katerega investicijska vrednost znaša 0,83 milijonov evrov in bo v višini 0,59 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
-
Gradnja 7 tunelov (od T1 do T7), od tega 16,671 km glavnih cevi in 12,712 km servisnih cevi. V projektu je vključeno tudi projektno vodenje, ki poleg notranjih stroškov projektnega podjetja in inženiringa obsega še gradbeni nadzor in monitoringe vezane na okoljsko zakonodajo.
-
Izdelava dokumentacije za izgradnjo 2. odseka 3. razvojne osi: Velenje jug - Slovenj Gradec jug
V tekuSlužba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 24. 11. 2021 odobrila sofinanciranje projekta "Izdelava dokumentacije za izgradnjo hitre ceste za 2. odsek 3. razvojne osi sever od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug". Projekt, katerega investicijska vrednost znaša 16,77 milijonov evrov, bo v višini nekaj manj kot 11 milijonov evrov sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
-
Na podlagi povabila Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je 12 razvojnih regij predlagalo ključne regijske in med-regijske projekte ter predloge sektorskih projektov. Za področje trajnostne mobilnosti je v DRR vključenih 57 predlogov projektov, katerih ocenjena vrednost znaša 297,9 milijona evrov, od tega 109,6 milijona evrov EU sofinanciranja.
-
ETCS - European Train Control System - evropski sistem za nadzor in vodenje vlakov.
-
Evropska komisija je 22. avgusta 2019 odobrila evropska sredstva za projekt nadgradnje obstoječega tira železniške proge Maribor-Šentilj-državna meja. Gre za velik projekt, ki je obsegal nadgradnjo železniške proge v dolžini 18 km in katerega celotna vrednost je znašala dobrih 253 milijonov evrov.
-
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 24. 3. 2021 odobrila sofinanciranje projekta nadgradnja in posodobitev postaje Pragersko in železniškega vozlišča iz evropskih sredstev. Projekt katerega celotna vrednost je znašala več kot 113 milijonov evrov in je bil v višini 40 milijon evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020.
-
V obdobju 2014–2020 predstavlja Instrument za povezovanje Evrope ključni evropski finančni instrument za spodbujanje rasti, zaposlitev in konkurenčnosti s ciljno usmerjenimi naložbami v prometno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo.
-
Evropska kohezijska politika 2014-2020 na področju prometa, energije in trajnostne mobilnosti
V tekuMinistrstvo za infrastrukturo v programskem obdobju 2014–2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta izvaja ukrepe s področja prometa.
-
Trenutna enotirna proga na železniškem odseku Divača – Koper ne izpolnjuje sodobnih transportnih zahtev in zaradi omejenih prepustnih zmogljivosti predstavlja ozko grlo v slovenskem in vseevropskem jedrnem železniškem omrežju TEN-T.
-
Ministrstvo za infrastrukturo je dne 1. 8. 2024 pridobilo evropska kohezijska sredstva 2021-2027 za izvedbo nadgradnje območja Krško v višini 22,81 milijona evrov. V okviru projekta bo nadgrajenih 3,8 kilometrov železniških tirov in 13 železniških kretnic, zgrajena bosta 2 perona ter podhod oz. izvennivojski dostop potnikov na perone, prilagojen za gibalno in funkcionalno ovirane osebe, nadgrajena bo elektro-napajalna postaja Krško, zgrajenih bo 1,27 km protihrupnih ograj, nadgrajene bodo telekomunikacijske in signalno-varnostne naprave ter postajno poslopje.
-
Ministrstvo za infrastrukturo je dne 7. 1. 2025 pridobilo evropska kohezijska sredstva 2021-2027 za izvedbo nadgradnje območja Sevnica v višini 34,52 milijona evrov. V okviru projekta bodo izvedene naslednje aktivnosti: nadgradnja 4,2 kilometrov železniških tirov in 19 železniških kretnic, gradnja novega podvoza in rekonstrukcija obstoječega mostu, gradnja 2,21 kilometrov protihrupnih ograj, nadgradnja telekomunikacijskih naprav ter prilagoditev signalno-varnostnih naprav, nadgradnja postajnega poslopja ter gradnja 46 parkirišč za zagotavljanje javnega potniškega prometa.