Ureditev področja evidentiranja nepremičnin v nepremičninskih evidencah je v največji meri odvisna od zgodovine nastanka tovrstnega sistema v posamezni državi.

Podatki in informacije, ki se vodijo v nepremičninskih evidencah se uporabljajo v vseh sferah družbe in poslovanja ter so eden od osnovnih postulatov  za normalno delovanje države. Celotno vodenje navedenih evidenc, ki se vodijo v elektronski obliki, temelji na  informacijskem sistemu, za katerega je potrebno neprestano skrbeti, ga usklajevati s poslovnimi cilji in posodabljati ter nadgrajevati, tako iz vsebinskega kot iz tehničnega vidika. Informacijski sistem ima dve veji: produkcijsko, kjer se izvajajo interni procesi za potrebe vodenja evidenc in distribucijsko, preko katere se posredujejo podatki in informacije vsem zainteresiranim uporabnikom (posamezniki, širša javnost, državni organi in lokalne skupnosti).

Podatki o lastnikih in stvarnih pravicah na nepremičninah se vodijo v zemljiški knjigi. Za vodenje zemljiške knjige je pristojno sodišče.

Zemljiški kataster, ki je sprva služil predvsem davčnemu in pravnemu namenu, je s časom in s širjenjem urbanih aglomeracij ter gradnjo infrastrukturnih objektov postal temelj za načrtovanje posegov v prostor, načrtovanje in udejanjenje različnih ukrepov zemljiške politike ter nadzor nad izvajanjem pravic, omejitev in obveznosti na zemljiščih. Na razvoj sistemov evidentiranja zemljišč imajo vpliv spremembe institucionalnih in zakonskih okvirov ter stalni tehnološki razvoj vodenja in vzdrževanja podatkov.

Kataster stavb se je v slovenskem prostoru začel vzpostavljati  šele po letu 2000. Pomen katastra stavb je primerljiv z zemljiškim katastrom, če je stavba ali njen posamezen del lahko določena kot samostojen predmet lastninske pravice skladno s stvarnopravnimi predpisi (ko je stavba postavljena na podlagi stavbne pravice oziroma ko je na zemljišču s stavbo vzpostavljeno pravno razmerje etažne lastnine). Identifikacija stavbe in njenega posameznega dela podobno kot identifikacija zemljišča služi kot podlaga za nastavitev zemljiške knjige.

Zemljiški kataster

Zemljiški kataster je najstarejša in temeljna nepremičninska evidenca, ki je nastala predvsem iz fiskalnih vzrokov in je uradna evidenca zemljišč, kjer je zemljišče opredeljeno s parcelo. Povezuje stvarne pravice na nepremičninah – zemljiščih, ki jih vodi zemljiška knjiga, z lokacijo v prostoru – umesti lastnino v prostor, oziroma prostor poveže z lastnikom.

Kataster stavb

Kataster stavb je temeljna evidenca podatkov o stavbah v kateri se  evidentirajo podatki o stavbah in delih stavb. Evidenca se povezuje z zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo.

Register nepremičnin

Register nepremičnin je večnamenska nepremičninska evidenca, ki vsebuje podatke o vseh nepremičninah na območju Republike Slovenije in se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi. Na posamezno nepremičnino so  pripisane lastnosti te nepremičnine in njene ocenjene vrednosti po metodah množičnega vrednotenja nepremičnin.

Register prostorskih enot

Register prostorskih enot je podatkovna baza z lokacijskimi in opisnimi podatki o prostorskih enotah (popisni okoliši, naselja, občine,…) in podatki o hišnih številkah. Evidenca se preko hišnih številk povezuje s katastrom stavb.

Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture

Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca, v kateri se evidentirajo objekti gospodarske javne infrastrukture (prometna, energetska, komunalna in vodna infrastruktura,  elektronske komunikacije ter infrastruktura za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja). Namen zbirnega katastra je prikaz zasedenosti prostora z objekti gospodarske javne infrastrukture za območje celotne države, kar omogoča bolj smotrno urejanje prostora in varnejše izvajanje posegov v prostor.