Ureditev področja evidentiranja nepremičnin v nepremičninskih evidencah je v največji meri odvisna od zgodovine nastanka tovrstnega sistema v posamezni državi.

Podatki in informacije, ki se vodijo v nepremičninskih evidencah se uporabljajo v vseh sferah družbe in poslovanja ter so eden od osnovnih postulatov  za normalno delovanje države. Celotno vodenje navedenih evidenc, ki se vodijo v elektronski obliki, temelji na  informacijskem sistemu, za katerega je potrebno neprestano skrbeti, ga usklajevati s poslovnimi cilji in posodabljati ter nadgrajevati, tako iz vsebinskega kot iz tehničnega vidika. Informacijski sistem ima dve veji: produkcijsko, kjer se izvajajo interni procesi za potrebe vodenja evidenc in distribucijsko, preko katere se posredujejo podatki in informacije vsem zainteresiranim uporabnikom (posamezniki, širša javnost, državni organi in lokalne skupnosti).

Podatki o lastnikih in stvarnih pravicah na nepremičninah se vodijo v zemljiški knjigi. Za vodenje zemljiške knjige je pristojno sodišče.

Zemljiški kataster, ki je sprva služil predvsem davčnemu in pravnemu namenu, je s časom in s širjenjem urbanih aglomeracij ter gradnjo infrastrukturnih objektov postal temelj za načrtovanje posegov v prostor, načrtovanje in udejanjenje različnih ukrepov zemljiške politike ter nadzor nad izvajanjem pravic, omejitev in obveznosti na zemljiščih. Na razvoj sistemov evidentiranja zemljišč imajo vpliv spremembe institucionalnih in zakonskih okvirov ter stalni tehnološki razvoj vodenja in vzdrževanja podatkov.

Kataster stavb se je v slovenskem prostoru začel vzpostavljati  šele po letu 2000. Pomen katastra stavb je primerljiv z zemljiškim katastrom, če je stavba ali njen posamezen del lahko določena kot samostojen predmet lastninske pravice skladno s stvarnopravnimi predpisi (ko je stavba postavljena na podlagi stavbne pravice oziroma ko je na zemljišču s stavbo vzpostavljeno pravno razmerje etažne lastnine). Identifikacija stavbe in njenega posameznega dela podobno kot identifikacija zemljišča služi kot podlaga za nastavitev zemljiške knjige.

S 4. aprilom 2022 se je pričel uporabljati Zakon o katastru nepremičnin (ZKN). Kataster nepremičnin združuje podatke zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin v novo evidenco kataster nepremičnin.