Skoči do osrednje vsebine

Podatki o fizičnih lastnostih nepremičnin v Republiki Sloveniji, ki jih vodi Geodetska uprava, so zbrani v katastru nepremičnin, evidenci državne meje, registru prostorskih enot, registru naslovov in zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture.

Ureditev področja evidentiranja nepremičnin v nepremičninskih evidencah je v največji meri odvisna od zgodovine nastanka tovrstnega sistema v posamezni državi.

Podatki in informacije, ki se vodijo v nepremičninskih evidencah se uporabljajo v vseh sferah družbe in poslovanja ter so eden od osnovnih postulatov  za normalno delovanje države. Celotno vodenje navedenih evidenc, ki se vodijo v elektronski obliki, temelji na  informacijskem sistemu, za katerega je potrebno neprestano skrbeti, ga usklajevati s poslovnimi cilji in posodabljati ter nadgrajevati, tako iz vsebinskega kot iz tehničnega vidika. Informacijski sistem ima dve veji: produkcijsko, kjer se izvajajo interni procesi za potrebe vodenja evidenc in distribucijsko, preko katere se posredujejo podatki in informacije vsem zainteresiranim uporabnikom (posamezniki, širša javnost, državni organi in lokalne skupnosti).

Podatki o lastnikih in stvarnih pravicah na nepremičninah se vodijo v zemljiški knjigi. Za vodenje zemljiške knjige je pristojno sodišče.

Zemljiški kataster, ki je sprva služil predvsem davčnemu in pravnemu namenu, je s časom in s širjenjem urbanih aglomeracij ter gradnjo infrastrukturnih objektov postal temelj za načrtovanje posegov v prostor, načrtovanje in udejanjenje različnih ukrepov zemljiške politike ter nadzor nad izvajanjem pravic, omejitev in obveznosti na zemljiščih. Na razvoj sistemov evidentiranja zemljišč imajo vpliv spremembe institucionalnih in zakonskih okvirov ter stalni tehnološki razvoj vodenja in vzdrževanja podatkov.

Kataster stavb se je v slovenskem prostoru začel vzpostavljati  šele po letu 2000. Pomen katastra stavb je primerljiv z zemljiškim katastrom, če je stavba ali njen posamezen del lahko določena kot samostojen predmet lastninske pravice skladno s stvarnopravnimi predpisi (ko je stavba postavljena na podlagi stavbne pravice oziroma ko je na zemljišču s stavbo vzpostavljeno pravno razmerje etažne lastnine). Identifikacija stavbe in njenega posameznega dela podobno kot identifikacija zemljišča služi kot podlaga za nastavitev zemljiške knjige.

S 4. aprilom 2022 se je pričel uporabljati Zakon o katastru nepremičnin (ZKN). Kataster nepremičnin združuje podatke zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin v novo evidenco kataster nepremičnin.

Kataster nepremičnin

Kataster nepremičnin je temeljna evidenca podatkov o položaju, obliki, fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb, ki izkazuje dejansko stanje nepremičnin. Nastala je na podlagi Zakona o katastru nepremičnin.

V kataster nepremičnin se vpisujejo parcele, stavbe in drugi pokriti objekti, v katere se lahko vstopi in so namenjeni bivanju, opravljanju dejavnosti ali zaščiti, ki jih ni mogoče prestaviti brez škode za njihovo substanco, deli stavb, zemljišča in gradbeno inženirski objekti.

V kataster nepremičnin so vpisani pravilni in popolni podatki o nepremičninah, ki izkazujejo dejansko stanje v prostoru, ter prikaz podatkov o državni meji, prostorskih enotah, naslovih in podatki iz drugih javnih evidenc.

Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje podatkov katastra nepremičnin, registra prostorskih enot, evidence državne meje in registra naslovov je zagotovljen z informacijskim sistemom za vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra nepremičnin, registra prostorskih enot, evidence državne meje in registra naslovov, to je z informacijskim sistemom kataster, ki ga krajše imenujemo IS Kataster.

Register prostorskih enot

Register prostorskih enot je evidenca o administrativno določenih prostorskih enotah. Sestavljen je iz vpisanih podatkov o 16 prostorskih enotah in zbirke listin. Prostorske enote, ki se vodijo v registru prostorskih enot so: občina, naselje, upravna enota, ulica, volilna enota, volilna enota za lokalne volitve, volilni okraj, državnozborsko volišče, lokalno volišče, šolski okoliš, krajevna skupnost, vaška skupnost, četrtna skupnost, poštni okoliš, statistična regija in kohezijska regija.

Vpisani podatki o prostorskih enotah in zbirka listin se hranijo trajno, zbirka listin se vodi in hrani v fizični in elektronski obliki.

V registru prostorskih enot se za prostorske enote vodijo podatki o vrsti prostorske enote, šifri prostorske enote, imenu prostorske enote (če obstaja), območju prostorske enote in površini prostorske enote. Za ulice pa se vodi podatek o imenu in šifri.

Podatki registra prostorskih enot se v informacijskem sistemu kataster povezujejo s podatki o stavbah (hišna številka), drugimi podatki katastra nepremičnin ter registrom naslovov.

Storitve s področja registra prostorskih enot

Naziv storitve Institucija
Geodetska uprava Republike Slovenije
Geodetska uprava Republike Slovenije
Geodetska uprava Republike Slovenije
Geodetska uprava Republike Slovenije

Register naslovov

Register naslovov je evidenca podatkov o naslovih. Sestavljen je iz vpisanih podatkov o naslovu, ki se hranijo trajno.

Register naslovov podatke o številki naslova, naselju, ulici, hišni številki in številki stanovanja ali poslovnega prostora prevzema iz katastra nepremičnin in registra prostorskih enot.

Podatke o prostorskih enotah, na območju katerih leži centroid naslova, se prevzamejo iz registra prostorskih enot s presekom centroida naslova in območij prostorskih enot.

Podatke registra naslovov informacijski sistem kataster določi, kadar se določi nova številka naslova, se spremenijo podatki, ki se prevzemajo iz katastra nepremičnin, ali se spremenijo meje, imena ali šifre prostorskih enot, na območju katerih se naslov nahaja.

V primeru sprememb številke naslova, informacijski sistem kataster spremembo posreduje centralnemu registru prebivalstva.

Storitve s področja registra naslovov

Naziv storitve Institucija
Geodetska uprava Republike Slovenije

Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture

Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca, v kateri se evidentirajo objekti gospodarske javne infrastrukture (prometna, energetska, komunalna in vodna infrastruktura,  elektronske komunikacije ter infrastruktura za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja). Namen zbirnega katastra je prikaz zasedenosti prostora z objekti gospodarske javne infrastrukture za območje celotne države, kar omogoča bolj smotrno urejanje prostora in varnejše izvajanje posegov v prostor.

Storitve s področja zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture

Naziv storitve Institucija
Geodetska uprava Republike Slovenije
Geodetska uprava Republike Slovenije

Pomembne usmeritve pri urejanju podatkov o nepremičninah

Uporabne publikacije

Dokumenti, pripravljeni na osnovi Zakona o katastru nepremičnin

Objava katastrskih postopkov

Dokumenti, pripravljeni na osnovi Zakona o evidentiranju nepremičnin

Dokumenti, pripravljeni na osnovi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin