Zaradi zaščite javnega interesa morajo biti vsi objekti skladni s prostorskimi izvedbenimi akti in s predpisi o urejanju prostora, izpolnjevati morajo zahteve gradbenih tehničnih in drugih predpisov in biti evidentirani. Navedeno je dolžnost investitorjev, projektantov, pristojnih upravnih organov, nadzornikov in izvajalcev.

Gradnja z gradbenim dovoljenjem ali brez njega

Večino objektov se sme graditi po tem, ko je bilo zanje pridobljeno gradbeno dovoljenje, z gradnjo se lahko začne, ko je bila gradnja prijavljena, uporabljati pa, ko je bilo izdano uporabno dovoljenje. Pred začetkom gradnje objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje (razen spremembe namembnosti) in začetkom odstranitve objekta je treba izvesti prijavo začetka gradnje. Pred začetkom uporabe objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, razen za nezahtevni objekt, je treba pridobiti uporabno dovoljenje.

Dovoljenje je odvisno od namena uporabe objekta in zahtevnosti gradnje

Gradbeni zakon, Uredba o razvrščanju objektov in pripadajoča tehnična smernica TSG-V-006: 2018 Razvrščanje objektov določajo ali je gradbeno dovoljenje potrebno, ali gre za nezahteven objekt in ni treba izdelati projektne dokumentacije, ali je objekt tako enostaven, da celo gradbeno dovoljenje ni potrebno.

Objekt, kot proizvod

Na trgu so na voljo nekateri objekti, ki so v celoti izdelani v tovarni. Zanje so določena posebna, enostavnejša pravila. Najbolj tipični primeri so šotori, ki se uporabljajo kot skladišča in rastlinjaki. Ti objekti so ne glede na velikost vedno nezahteven objekt, za katerega na upravni enoti izdajo gradbeno dovoljenje.

Vzdrževanje objekta

Za ohranjanje uporabnosti in vrednosti objektov, je le-te treba vzdrževati. Med vzdrževalna dela se štejejo tudi izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji. Med vzdrževalna dela v javno korist se štejejo tudi dela, pri katerih se spreminja zmogljivost ali velikost objekta, če je to določeno v posebnem predpisu in so objekti namenjeni zagotavljanju opravljanja določene gospodarske javne službe. Za ta dela ni treba gradbenega dovoljenja, prav tako ni treba prijaviti začetka gradnje. Se pa dela ne smejo izvajati v nasprotju s prostorskim aktom, pridobljena morajo biti ustrezna mnenja in soglasja. Pri izvajanju teh del pa morajo biti izpolnjene zahteve gradbenotehničnih predpisov, prav tako se s temi deli ne sme poslabšati varnosti objekta.

Projektiranje in dokumentacija ter obrazci za graditev

Projektna dokumentacija, druga dokumentacija za gradnjo in obrazci so medij komunikacije med investitorjem, projektantom, izvajalcem, mnenjedajalci in drugimi udeleženci pri graditvi. Regulacija tega dela graditve že nakazuje informatizacijo gradbenih postopkov, ki so napovedani za leto 2021. Razen predpisanih vsebin je ministrstvo pripravilo tudi interaktivno orodje, ki projektantom olajša pripravo potrebne dokumentacije in obrazcev za upravne postopke.

Postopki izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje

Če je za objekt treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje po določbah Zakona o varstvu okolja in pridobiti gradbeno dovoljenje po določbah Gradbenega zakona se postopka združita v integralni postopek. Investitor mora zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti Poročilo o vplivih na okolje (PVO) in projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD). V postopku sodelujejo stranski udeleženci in zainteresirana javnost. Integralni postopek vodi Ministrstvo za okolje in prostor.

Bistvene in druge zahteve za objekte

V interesu vseh je, da objekti niso le lepi in primerno umeščeni v prostor ampak tudi, da so varni, učinkoviti, uporabni in kakovostni. Gradbeni zakon določa, da so bistvene zahteve: mehanska odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja,  varnost pri uporabi, zaščita pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote, univerzalna graditev in raba objektov ter kot osma še trajnostna raba naravnih virov. Ta splošna načela so podrobneje opredeljena v gradbenotehničnih in drugih gradbenih predpisih.

Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, Uradni list RS, št. 101/05

• Posegi v nosilno konstrukcijo stavb (pdf, 2,4 MB)
• Prenova stavb in posegi v nosilno konstrukcijo stavb (pdf, 726 KB)
• Odredba o seznamu standardov, ob uporabi katerih se domneva skladnost z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov
• Ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi potresov (pdf, 8,16 MB)
• Ocena zmožnosti obvladovanja tveganja za potres - april 2018 (docx, 5,28 MB)
• Ocena tveganja za potres - september 2015 (docx, 15,1 MB)

Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Uradni list RS, št. 31/04

• Tehnična smernica za graditev TSG-1-001:2019 Požarna varnost v stavbah s popravki, Izdaja 4.1 (pdf, 9,7 MB)
• Obvestilo o objavi popravkov tehnične smernice TSG-1-001:2019 Požarna varnost v stavbah (pdf, 79 kB)
• Popravki tehnične smernice TSG-1-001:2019 Požarna varnost v stavbah, maj 2020 (pdf, 113 kB)
• Odgovori na vprašanja s področja tolmačenja tehnične smernice TSG-1-001:2019 Požarna varnost stavbah (pdf, 175 KB)

Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav, Uradni list RS, št. 100/13

• Tehnična smernica SZPV 407 Požarna varnost pri načrtovanju, vgradnji in rabi kurilnih in dimovodnih naprav
• Podrobnejša pojasnila v zvezi z vgrajevanjem senzorjev CO v prostore s kurilnimi napravami 

Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago, Uradni list RS, št. 29/04

Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, Uradni list RS, št. 42/02

• Izkaz energijskih karakteristik prezračevanja stavbe (doc, 69 KB)

Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah, Uradni list RS, št. 41/09

• Tehnična smernica za graditev TSG-N-002:2013 Nizkonapetostne električne inštalacije (pdf, 1,9 MB)

Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele, Uradni list RS, št. 28/09

• Tehnična smernica za graditev TSG-N-003:2013 Zaščita pred delovanjem strele (pdf, 853 KB)
• Karta in tabela največjih vrednosti gostote strel (pdf, 581 KB)

Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah,  Uradni list RS, št. 10/12

• Tehnična smernica za graditev TSG-1-005: 2012 Zaščita pred hrupom v stavbah (pdf, 3,4 MB)

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, Uradni list RS, št. 52/10

• Tehnična smernica za graditev TSG-1-004: 2010 Učinkovita rabe energije (pdf, 12 MB)

Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov, Uradni list RS, št. 41/18

• Univerzalna stanovanjska graditev (pdf, 12 MB)
• Inkluzivno oblikovanje in dostop do informacij v okviru načrtovanja in gradnje objektov v javni rabi (pdf, 17 MB)
• Strateško načrtovanje dostopnosti (pdf, 6 MB)

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, Uradni list RS, št. 1/11

Seznam mnenjedajalcev

V seznam soglasodjalcev so vključeni soglasodajalci, ki dajejo projektne pogoje in soglasja ter soglasja za priključitev na projektno dokumentacijo v zvezi z graditvijo objektov. Seznam je pripravljen na podlagi podatkov, pridobljenih iz različnih javno dostopnih zbirk predpisov, podatkov, prejetih s strani pristojnih resornih ministrstev in občin ter različnih drugih javno dostopnih zbirk podatkov, zato je informativnega značaja.

V seznamu občinskih soglasodajalcev niso zajeti upravljalci vodovodov v zasebni lasti, saj po 23. členu Pravilnika o oskrbi s pitno vodo upravljalec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Podatke o upravljalcih zasebnih vodovodov je mogoče pridobiti pri pristojni občini na območju, kjer se vodovod nahaja. Za pridobitev gradbenega dovoljenja v teh primerih je treba pridobiti vodno dovoljenje (Agencija za okolje). V seznamu soglasodajalcev tudi niso vključeni soglasodajalci - nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja k prostorskim aktom.

Trajnostna graditev

Trajnostna graditev je družbeno, ekonomsko in okoljsko vzdržna. Družbeno trajnostna graditev je vključujoča, povečuje kakovost bivanja in zadovoljstvo v skupnosti, prispeva k družbeni blaginji, zadovoljuje potrebe po dostopnosti do osnovnih storitev ter je varna in odporna. Ekonomsko trajnostna graditev ne obremenjuje proračuna z dolgovi in uporabnikov ne obremenjuje z visokimi stroški vzdrževanja. Okoljsko trajnostna graditev preprečuje onesnaževanje v vseh fazah življenjskega cikla, z uporabo obnovljivih virov energije, varovanjem surovin in ekosistemov, z učinkovito rabo vode ter je odporna na vse izrazitejša podnebna tveganja. Ministrstvo razvija kriterije trajnostne gradnje, ki bodo določili ključne elemente načrtovanja, projektiranja, gradnje, rabe in vzdrževanja pa tudi odstranitve stavb. Predvideni kriteriji temeljijo na evropskem sistemu LEVEL(S) in bodo uporabili izkušnje drugih uveljavljenih mednarodnih in nacionalnih sistemov. Predvideno je, da bodo trajnostne smernice graditve najprej uporabljali javni naročniki upravnih in pisarniških stavb, kasneje se bo nabor stavb širil, k njihovi uporabi pa bomo povabili tudi zasebne investitorje.