GOV.SI
Domov
Področja
Obramba, varnost in javni red
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

Jedrski in sevalni objekti

V Sloveniji imamo štiri jedrske objekte, tri manj pomembne sevalne objekte in dva objekta državne infrastrukture.

Vrste objektov

Ločimo jedrske, manj pomembne sevalne in sevalne objekte ter objekte državne infrastrukture. 

Jedrski objekt

Jedrski objekt je objekt za predelavo in obogatitev jedrskih snovi ali izdelavo jedrskega goriva, jedrski reaktor v kritični ali podkritični sestavi, raziskovalni reaktor, jedrska elektrarna, objekt za skladiščenje, predelavo, obdelavo ali odlaganje jedrskega goriva ali visokoradioaktivnih odpadkov, in objekt za skladiščenje, obdelavo ali odlaganje nizko- ali srednjeradioaktivnih odpadkov.

Jedrski objekti v Sloveniji:

Sevalni objekt

Sevalni objekt je objekt z enim ali več viri sevanja, namenjenimi obsevanju z ionizirajočimi sevanji, za katere je verjetno, da bi povzročili čezmerno izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva; objekt z enim ali več odprtimi viri sevanja, za katere je verjetno, da bi bila zaradi sproščanja radioaktivnih snovi v okolje izpostavljenost posameznikov iz prebivalstva čezmerna; objekt, kjer se uporabljajo viri sevanja za obsevanje predmetov ali živil z visokimi hitrostmi doz, ki bi pod nekaterimi nenadzorovanimi pogoji uporabe lahko povzročile deterministične učinke na ljudeh; objekt, v katerem se uporablja pospeševalnik, ki pospešuje delce na energijo, višjo od 25 MeV; objekt, namenjen pridobivanju in predelavi jedrskih mineralnih surovin in odlagališče z rudarsko jalovino ali hidrometalurško jalovino, ki nastaja pri pridobivanju jedrskih surovin.

V Sloveniji sevalnih objektov nimamo.

Manj pomemben sevalni objekt

Objekt se razvrsti med manj pomembne sevalne objekte, če se v njem uporablja radioterapevtska naprava, odprti vir sevanja pri delih z odprtimi viri sevanja, ki so razvrščeni v I. ali II. razred v skladu s 17. členom Uredbe o sevalnih dejavnostih, pospeševalnik, ki pospešuje delce na energijo največ 25 MeV ali en ali več zaprtih virov sevanja, ki na razdalji enega metra brez zaščite povzročajo hitrost doze, večjo od 1 Sv/h.

Manj pomembni sevalni objekti v Sloveniji:

Objekt državne infrastrukture

Skladišča, odlagališča in spremljajoči objekti, potrebni za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, so v lasti države. Ti objekti in zemljišča, na katerih so zgrajeni, pridobijo status objekta državne infrastrukture z odločbo, ki jo na podlagi sklepa vlade izda Uprava za jedrsko varnost pred začetkom izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki.

Objekti državne infrastrukture in zemljišča, na katerih so zgrajeni, so v lasti države in niso v pravnem prometu.

Objekta državne infrastrukture:

Zemljevid jedrskih objektov in objektov državne infrastrukture v Sloveniji

Na zemljevidu Slovenije so označeni jedrski objekti in objekti državne infrastrukture v Sloveniji

Zemljevid jedrskih objektov, in objektov državne infrastrukture v Sloveniji | Avtor: Uprava za jedrsko varnost

Upravni postopki

Naziv storitve
Vloga za izdajo mnenja na državne prostorske načrte oziroma v združenem postopku umestitev jedrskega objekta v prostor
Vloga za izdajo mnenja h gradnji oziroma izvedbi rudarskih del sevalnega ali jedrskega objekta
Vloga za izdajo mnenja h gradnji manj pomembnega sevalnega objekta
Vloga za izdajo mnenja h gradnji ali spremembi namembnosti objekta v območju jedrskega ali sevalnega objekta
Vloga za izdajo mnenja h gradnjam, ki vplivajo na jedrsko varnost na območju omejene rabe prostora jedrskega objekta
Vloga za izdajo soglasja za poskusno obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta
Vloga za izdajo dovoljenja za obratovanje objekta, zaključek razgradnje objekta ali zaprtje odlagališča
Vloga za odobritev vsebine, obsega in časovnega načrta izvedbe občasnega varnostnega pregleda
Vloga za odobritev pomembnih sprememb
Vloga za potrditev poročila o občasnem varnostnem pregledu
Vloga za preverjanje strokovne usposobljenosti in drugih pogojev za delavce v tehnološkem procesu in izdajo dovoljenja za opravljanje del in nalog upravljanja tehnološkega procesa v jedrskem ali sevalnem objektu
Vloga za pridobitev pooblastila za izvedenca za sevalno in jedrsko varnost
Vloga za pridobitev pooblastila za izvedenca za sevalno in jedrsko varnost za tujo pravno osebo

Nuklearna elektrarna

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je edina slovenska jedrska elektrarna. Deluje od leta 1981. Jedrski reaktor je tlačnovodnega tipa. Nazivna moč elektrarne je 696 MW.

Upravljavec: Nuklearna elektrarna Krško

Naziv objekta: Nuklearna elektrarna Krško

Namen uporabe: pridobivanje električne energije

Veljavnost dovoljenja oziroma soglasja: do 4. decembra 2033

Status objekta: obratuje

Tehnične izboljšave in spremembe v Nuklearni elektrarni Krško

Na Upravi za jedrsko varnost poleg vsakodnevnega spremljanja obratovanja jedrske elektrarne namenjamo posebno pozornost spremljanju sprememb in izboljšav v elektrarni, ki nastajajo na podlagi svetovne prakse, obratovalnih izkušenj in najnovejših dognanj na jedrskem področju.

Seznam tehničnih izboljšav in sprememb v NEK

Potresna varnost Nuklearni elektrarni Krško

Od samega idejnega začetka NEK so se izvajale obsežne raziskave in študije lokacije NEK. V času projektiranja NEK so bili uporabljeni strogi ameriški standardi, kar je omogočilo visoko potresno varnost objekta. Zaradi zanesljivega in varnega obratovanja, pa tudi zaradi javnega mnenja pod vplivom dogodkov na jedrskih elektrarnah kot na primer Fukušima Daiiči, je bilo treba potresno varnost NEK vseskozi preverjati in dokazovati. Hkrati pa je treba tudi skrbeti za protipotresne izboljšave na objektu, kar bo že sicer dobro osnovo še dodatno izboljšalo.

Dolgoročno Uprava za jedrsko varnost vztraja, da NEK stalno izboljšuje svoje zmožnosti hlajenja sredice reaktorja in bazena za izrabljeno gorivo v kakršnihkoli razmerah ter poskrbi za zagotavljanje dobave potrebne električne energije in vode za podporo sistemov za hlajenje v takih razmerah. V to je usmerjen Program nadgradnje varnosti, ki ga je Uprava za jedrsko varnost zahteval leta 2011 in po katerem bo v NEK vgrajeno skorajda vse, kar je danes znanega za zagotavljanje pripravljenosti jedrske elektrarne na hude zunanje dogodke, tudi na najmočnejše potrese.

Kronološki seznam dokumentov

O puščanju goriva v Nuklearni elektrarni Krško

V Nuklearni elektrarni Krško so med menjavo goriva v remontu 2013 odkrili poškodbe gorivnih palic, ki so bile večje kot pričakovano. Med obratovanjem v prejšnjem gorivnem ciklu so meritve primarnega hladila sicer kazale na povečano aktivnost radioaktivnih izotopov, zaradi katerih so sumili na netesnost posameznih gorivnih palic. Vendar so bile te koncentracije daleč pod dopustnimi mejami in se je na podrobnejši pregled lahko počakalo do remonta. Do podobnih, a manjših puščanj je prihajalo tudi že v preteklosti. Razlogov za take netesnosti je lahko več in jih po vsakem remontu ugotavljajo skupaj z dobaviteljem goriva podjetjem Westinghouse.

V elektrarni so podrobno pregledali vse rabljene gorivne elemente, da bi ugotovili razloge za poškodbe in pripravili načrt glede nadaljevanja obratovanja po remontu. Inšpekcija Uprave za jedrsko varnost  in pooblaščeni izvedenci so bili ves čas prisotni v elektrarni in spremljali razvoj dogodkov.

Kronološki seznam dokumentov

Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II

Reaktorski infrastrukturni center (RIC) je del Instituta Jožef Stefan. Osnovni namen Centra je obratovanje in vzdrževanje raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II (Trening, Raziskave, Izotopi, General Atomics (naziv podjetja, ki je dobavilo reaktor)) za potrebe raziskovalnih skupin z Instituta Jožef Stefan in od drugod.

Upravljavec: Institut »Jožef Stefan«

Naziv objekta: Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II

Namen uporabe: raziskave, šolanje, proizvodnja izotopov

Veljavnost dovoljenja oziroma soglasja: do 24. decembra 2034

Status objekta: obratuje

Tehnične izboljšave in spremembe na Raziskovalnem reaktorju TRIGA MARK II

Sprememba v sevalnem ali jedrskem objektu je vsaka nameravana sprememba v zvezi z objektom ali načinom njegovega upravljanja ali njegovim obratovanjem, vključno z vzdrževalnimi deli, pregledovanjem, preskušanjem ali uvedbo tehnične, organizacijske ali druge spremembe v zvezi s temi deli.

Raziskovalni reaktor TRIGA MARK II

Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov

Upravljavec: ARAO - Agencija za radioaktivne odpadke

Naziv objekta: Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju

Namen uporabe: Skladiščenje radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo v industriji, raziskavah in medicini

Veljavnost dovoljenja oziroma soglasja: Obratovalno dovoljenje do 19. aprila 2028

Status objekta: Obratuje

Odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov

Upravljavec: ARAO - Agencija za radioaktivne odpadke

Naziv objekta: Odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov

Namen uporabe: odlaganje radioaktivnih odpadkov: NSRAO iz Nuklearne elektrarne Krško (odpadki iz obratovanja in razgradnje objekta) ter NSRAO drugih slovenskih povzročiteljev (medicina, industrija, raziskovalna dejavnost)

Veljavnost dovoljenja oziroma soglasja: izdano gradbeno dovoljenje

Status objekta: v izgradnji

Poslovno proizvodni skladiščni objekt Steris

V letu 2017 so na območju poslovne cone Komenda zgradili Poslovno proizvodni skladiščni objekt Steris, ki je namenjen sterilizaciji nove medicinske opreme. Objekt, v katerem sta dva linearna pospeševalnika, je razvrščen med manj pomembne sevalne objekte.

Upravljavec: STERIS-AST, storitve v zdravstvu, d. o. o.

Naziv objekta: Poslovno proizvodni skladiščni objekt Steris

Namen uporabe: sterilizacija predmetov in naprav, ki se uporabljajo v medicini

Veljavnost dovoljenja oziroma soglasja: dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti velja do 4. aprila 2026

Status objekta: obratovanje

Linearni pospeševalnik v Luki Koper

Upravljavec: Ministrstvo za finance, Finančna uprava

Naziv objekta: Linearni pospeševalnik v Luki Koper

Namen uporabe: pregled zabojnikov in tovornih vozil

Veljavnost dovoljenja oziroma soglasja: dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti velja do 5. oktobra 2025

Status objekta: obratovanje

Novice

Tandemski ionski pospeševalnik Tandetron na Institutu Jožef Stefan

Upravljavec: Institut Jožef Stefan

Naziv objekta: Objekt s tandemskim pospeševalnikom Tandetron (Mikroanalitski center)

Namen uporabe: znanstveno raziskovalno delo

Veljavnost dovoljenja oziroma soglasja: dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti velja do 7. avgusta 2025

Status objekta: obratovanje

Odlagališče rudarske jalovine

Jalovišče Jazbec

Upravljavec: ARAO - Agencija za radioaktivne odpadke 

Naziv objekta: Odlagališče rudarske jalovine Jazbec

Namen uporabe: izvajanje dolgoročnega nadzora in vzdrževanja

Veljavnost dovoljenja: od 8. marca 2013

Status objekta: zaprto

Odlagališče hidrometalurške jalovine

Jalovišče Boršt

Upravljavec: ARAO - Agencija za radioaktivne odpadke

Naziv objekta: Odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt

Namen uporabe: izvajanje upravljanja, dolgoročnega nadzora in vzdrževanja

Veljavnost dovoljenja za zaprtje odlagališča: od 31. marca 2025

Status objekta: zaprto

Zakonodaja

Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost

Ministrstvo za naravne vire in prostor

Litostrojska cesta 54
1000 Ljubljana

Prikaži na zemljevidu

Varnostni standardi

Varnostni standardi Mednarodne Agencije za atomsko energijo (angleško International Atomic Energy Agency – IAEA) predstavljajo mednarodno dogovorjeno osnovo za zagotavljanje visoke stopnje varstva ljudi in okolja pred škodljivimi posledicami ionizirajočega sevanja.

Sistem varnostnih standardov je sestavljen iz: temeljnih načel varnosti (angleško Safety Fundamentals), varnostnih zahtev (angleško Safety Requirements) in varnostnih priporočil (angleško Safety Guides). Besedila splošnih standardov veljajo za vse objekte in aktivnosti.

Varnostni standardi Mednarodne Agencije za atomsko energijo (vsebina v angleščini)

Sorodne teme

Na vrh strani