Namen sil za zaščito, reševanje in pomoč

Namenjene so za prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč; pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem; prvo veterinarsko pomoč; gašenje in reševanje ob požarih; reševanje iz ruševin ter zemeljskih in snežnih plazov; reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na morju, v rekah in jezerih; reševanje ob velikih nesrečah v prometu; reševanje ob rudniških nesrečah; reševanje v gorah; reševanje v jamah; reševanje na vodi in iz nje; varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi; varstvo pred snežnimi plazovi; izvajanje radiološke, kemijske in biološke zaščite ob uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in drugih sredstev za množično uničevanje ter ob nesrečah z nevarnimi snovmi; iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah; reševanje ob vojaških in terorističnih napadih ter drugih oblikah množičnega nasilja, zagotavljanje osnovnih razmer za življenje.

Sodelovanje državljanov

Glede na način vključevanja in sodelovanja državljanov se sile za zaščito, reševanje in pomoč delijo na prostovoljne, poklicne in dolžnostne. Posamezne enote in službe se lahko organizirajo tudi s kombiniranjem poklicnih in prostovoljnih članov.

Prostovoljne enote in reševalne službe so organizirane pri nevladnih, predvsem humanitarnih organizacijah. Njihovo delovanje je dopolnjeno s poklicnimi reševalnimi službami.

Poklicne enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč so samostojne enote oziroma službe, ki po potrebi delujejo tudi na področju zaščite in reševanja.

Dolžnostne enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč so organizirane kot enote in službe Civilne zaščite Republike Slovenije na podlagi državljanske dolžnosti.

Organiziranje sil za zaščito, reševanje in pomoč

Sile za zaščito, reševanje in pomoč morajo organizirati država, lokalne skupnosti ter določene gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, in sicer glede na tveganja v dejavnosti, ki jo opravljajo. Republika Slovenija je na področju zaščite in reševanja razdeljena na 13 regij, ki so tudi območja izpostav Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Naloge zaščite, reševanja in pomoči izvajajo

Enote, službe in drugi operativni sestavi društev in organizacij, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči oziroma javno službo na podlagi odločitve državnega organa ali pristojnega organa lokalne skupnosti. Sem spadajo gasilske enote, enote ter službe društev in nevladnih organizacij.

Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki organizirajo reševalne enote in službe na podlagi odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti ali državnega organa in glede na tveganje v dejavnosti, ki jo opravljajo.

Enote in službe Civilne zaščite Republike Slovenije, ki so organizirane na podlagi državljanske dolžnosti kot dopolnilne sile za zaščito, reševanje in pomoč. Organizirajo jih država, lokalne skupnosti in gospodarske družbe, zavodi ter druge organizacije v skladu z merili za organiziranje, opremljanje in usposabljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč.

Policija, ki zagotavlja varnost, javni red in mir ter sodeluje v reševalnih akcijah s helikopterji v skladu z razpoložljivostjo svojih sil.

Slovenska vojska z letalsko enoto, enoto za jedrsko, kemijsko in biološko obrambo, inženirsko enoto in zdravstveno službo pa tudi z drugimi enotami, če niso udeležene pri obrambnih nalogah.

Prostovoljne sile

Enote, službe in operativni sestavi društev in drugih organizacij

Uprava skrbi za aktiviranje in delovanje enot in drugih operativnih sestavov prostovoljnih društev in drugih organizacij na področju zaščite, reševanja in pomoči ter tudi za sofinanciranje prostovoljnih sil. Osnova za sofinanciranje so dogovorjena merila za organiziranje, usposabljanje in opremljanje enot prostovoljcev. Sodelovanje v teh enotah se organizira po načelu prostovoljnega in poklicnega opravljanja nalog.

Spodaj navedene organizacije so nevladne organizacije, nekatere od njih pa imajo tudi status javne reševalne službe. Sodelujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vseh 36.899 prostovoljnih članov pa predstavlja večino sil za zaščito, reševanje in pomoč. 

Pomen prostovoljstva je, da državljani delujejo neprofitno, po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami pa imajo enak status kot pripadniki civilne zaščite. Prostovoljcem, ki so v sistemu zaščite in reševanja, moramo zagotavljati razmere za varno in uspešno upravljanje nalog. Njihovo delovanje sofinanciramo s plačevanjem dela stroškov, glede na ocenjene in dogovorjene potrebe po aktiviranju ob nesrečah. Gre za stroške usposabljanja, opremljanja, obveznega zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja, zdravniških pregledov ter plačila obveznosti do delodajalcev. Stroški so upravičeni, ker njihovi člani brezplačno in prostovoljno opravljajo naloge, ki so v javnem interesu in so posebnega pomena za varnost državljanov.

Z vsemi spodaj navedenimi organizacijami imamo sklenjene pogodbe, v katerih so dogovorjene obveznosti prostovoljnih organizacij in države. Denar zagotavljamo iz državnega proračuna, znesek pa je določen z letnimi aneksi k pogodbam.

Gasilska služba

Je javna služba za zaščito, reševanje in pomoč, ki jo opravljajo gasilske enote, ki štejejo 35.000 članov. Slednje opravljajo naloge gašenja in reševanja ob požarih ter tudi druge, predvsem preventivne naloge varstva pred požarom ter določene naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah (tehnično reševanje ob nesrečah, zaščita in reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, reševanje na tekočih in stoječih vodah).

Gasilstvo je organizirano kot obvezna lokalna javna služba, katere trajno in nemoteno izvajanje zagotavljajo občine in država. Gasilstvo se po namenu loči na teritorialno in industrijsko gasilstvo.

Gasilska zveza Slovenije

Gorska reševalna služba

Gorska reševalna zveza Slovenije je kot enotna javna služba na območju države organizirana s 17 postajami gorske reševalne službe in 430 člani. Glavne naloge so predvsem dajanje prve pomoči in reševanje ponesrečenih v gorskem svetu, reševanje ponesrečenih iz zasneženih plazov, iskanje in poizvedovanje za pogrešanimi v gorskem svetu, sodelovanje in reševanje z žičnic, visokih objektov in reševanje v drugih zahtevnih terenskih razmerah ter sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah.

Gorska reševalna zveza Slovenije

Jamarska reševalna služba

Kot enotno javno službo na območju države jo organizira Jamarska zveza Slovenije. Njene naloge so predvsem reševanje ponesrečenih in iskanje pogrešanih v kraških jamah, sodelovanje pri odpravljanju posledic ekoloških nesreč v kraškem podzemlju, opazovanje nevarnosti v kraških jamah ter obveščanje pristojnih organov in javnosti o njih, sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah v skladu z organizacijo in sposobnostmi službe. Jamarska reševalna služba šteje 55 članov.

Jamarska zveza Slovenije

Podvodna reševalna služba

Kot enotno javno službo za reševanje iz vode na območju države, ki šteje 60 članov, jo organizira Slovenska potapljaška zveza.

Njene naloge so predvsem iskanje pogrešanih in reševanje ponesrečenih na vodi in iz nje, sodelovanje pri reševanju ljudi, živali, premoženja in kulturne dediščine ob poplavah ter nesrečah na vodi, sodelovanje pri opravljanju nujnih zaščitnih in drugih del zaradi preprečitve in ublažitve posledic nesreč na vodah.

Slovenska potapljaška zveza

Enote reševalcev z reševalnimi psi pri Kinološki zvezi Slovenije

Komisija za reševalne pse Kinološke zveze Slovenije organizira enote reševalcev z reševalnimi psi, katerih naloge so predvsem iskanje pogrešanih ljudi ter iskanje in reševanje preživelih v ruševinah. Sodeluje 190 članov.

Kinološka zveza Slovenije

Enote reševalcev z reševalnimi psi pri Zvezi vodnikov reševalnih psov Slovenije

Organizira enote reševalcev z reševalnimi psi, katerih naloge so predvsem iskanje pogrešanih oseb ter iskanje in reševanje preživelih v ruševinah. Šteje 61 članov.

Zveza vodnikov reševalnih psov Slovenije

Enote za postavitev začasnih prebivališč pri Zvezi tabornikov Slovenije

Svoje člane organizira v enote za postavitev začasnih bivališč. Njihove naloge so predvsem postavljanje začasnih bivališč za ogrožene prebivalce, sodelovanje pri zagotavljanju življenjskih razmer v začasnih bivališčih, pomoč pri vzpostavljanju stacionarijev za posebne kategorije oseb oziroma pri zagotavljanju začasne nastanitve in oskrbe nastanjenih oseb. Skupaj je 70 tabornikov.

Taborniki

Enote za postavitev začasnih prebivališč pri Združenju Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov

Organizira enote za postavitev začasnih bivališč, katerih naloge so predvsem postavljanje začasnih bivališč za ogrožene prebivalce, sodelovanje pri zagotavljanju življenjskih razmer v njih, pomoč pri vzpostavljanju stacionarijev za posebne kategorije oseb oziroma pri zagotavljanju začasne nastanitve in oskrbe nastanjenih oseb. Skupaj je 55 skavtinj in skavtov.

Skavti

Stacionarij in poizvedovalna služba pri Rdečem križu Slovenije

Rdeči križ Slovenije organizira stacionarij v Mariboru in ekipe za organiziranje stacionarijev v Ljubljani, Novem mestu in Novi Gorici ter zagotavlja strokovno zdravstveno osebje za operativno delovanje mobilnega stacionarija pri Upravi RS za zaščito in reševanje.

Naloge stacionarijev, ki štejejo 300 članov, so predvsem oskrbovanje in negovanje poškodovanih in obolelih, oskrbovanje in negovanje posebej ogroženih prebivalcev (nosečnic, mater z otroki, invalidov, starejših oseb idr.) ter zagotavljanje začasne nastanitve.

Organizira tudi ekipe za prvo pomoč in enotno poizvedovalno službo na območju države, ki štejejo 600 članov.

Rdeči križ Slovenije

Enote za zagotavljanje zvez pri Zvezi radioamaterjev Slovenije

Zagotavljajo predvsem rezervne zveze preko radioamaterskih sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter nevarnostih. Vseh skupaj je 43 članov.

Zveza radioamaterjev Slovenije

Opazovalni preleti Aeroklubov Slovenije

Opravljajo letalske opazovalne prelete požarno ogroženih območij in pomagajo pri odkrivanju onesnaženosti morja, izjemoma pa sodelujejo tudi pri drugih nalogah, na primer kot pomoč gasilcem pri usklajevanju gašenja, pomoč pri iskanju ponesrečenih na težko preglednem terenu ali morju in podobno.

Opazovalne prelete izvajajo piloti sedmih letalskih društev, ki skupaj štejejo 35 članov:

• Aeroklub Josipa Križaja Ajdovščina
• Aeroklub Bovec
• Aviofun
• Kraški letalski center Divača
• Obalni letalski center Portorož
• Aeroklub Postojna
• Aeroklub Zagorje ob Savi

Poklicne sile

Prav tako skrbimo za delovanje določenih gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij na področju zaščite in reševanja ter sofinanciramo njihovo delovanje po dogovorjenih merilih. Sodelovanje v teh enotah se organizira po načelu prostovoljnega in poklicnega opravljanja nalog.

Pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči poleg spodaj naštetih sil sodeluje tudi Slovenska vojska. Znotraj te sodelujejo zlasti letalske enote v okviru reševalnih akcij in gašenja požarov, enote za RKB zaščito, inžinirske enote, zdravstvena služba in druge enote, če niso angažirane pri izvajanju obrambnih nalog.

Poklicne gasilske enote

So organiziranje v skladu z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot kot javni zavodi ali kot režijski obrati. Opravljajo  preventivna in operativna dela na področju varstva pred požarom in na področju zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah.

V Sloveniji imamo 13 poklicnih teritorialnih gasilskih enot, ki opravljajo javno gasilsko službo ter dve poklicni industrijski enoti, ki opravljata javno gasilsko službo po pogodbi z lokalno skupnostjo. Vseh skupaj poklicnih gasilcev je 630.

Združenje slovenskih poklicnih gasilcev

Nujna medicinska pomoč

Je del javne zdravstvene službe na primarni in sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti in je organizirana za zagotavljanje neprekinjene nujne medicinske pomoči poškodovanim in obolelim osebam na območju države. Omogoča tudi prevoze z reševalnimi vozili, prevoze z reševalnimi vozili z opremo za reanimacijo in helikopterske prevoze za nujno helikoptersko medicinsko pomoč s helikopterji ter posadkami Policije in Slovenske vojske. 

Mobilna enota za meteorologijo in hidrologijo

Deluje v okviru Agencije za okolje. Dejavnost enote sofinanciramo predvsem za meteorološke in hidrološke meritve in analize ob naravnih in drugih nesrečah ter predlaganje ukrepov za zaščito in reševanje.

Mobilna ekipa z ekološkim laboratorijem

Deluje v okviru Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, njene naloge pa so predvsem terenske kemijske in biološke meritve ob nesrečah z nevarnimi snovmi in tudi v primeru večjih onesnaženj okolja, opravljanje laboratorijskih kemijskih in bioloških preiskav in meritev ter izdelava in ažuriranje operativnega načrta za zaščito in reševanje.

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano

Ekološki laboratorij z mobilno enoto

Enota ELME deluje v okviru Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani in je namenjena hitremu določanju parametrov onesnaženja ob izrednih dogodkih, pri katerih pride do onesnaženj z nevarnimi kemijskimi ali radioaktivnimi snovmi. Ocenjuje tudi vrsto in intenzivnost onesnaženja in pripravlja predloge za zaščito prebivalstva in za sanacijo onesnaženega področja. ELME sestavljajo mobilne ekipe za intervencije in stacionarni laboratoriji. Naloge intervencijskih ekip so:

• odkrivanje nevarnih radioaktivnih in kemijskih snovi ter bojnih strupov v okolju (detekcija, identifikacija, dozimetrija, enostavnejše analize),
• jemanje vzorcev za analize in preiskave,
• ugotavljanje in označevanje meja kontaminiranih območij,
• usmerjanje, usklajevanje in tudi izvajanje določenih zaščitnih ukrepov,
• omejeno izvajanje dekontaminacije in ugotavljanje njene uspešnosti,
• ugotavljanje prenehanja nevarnosti.

Inštitut Jožef Štefan

Enoti za higiensko-epidemološko delo

Enota deluje v okviru Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pri Medicinski fakulteti Ljubljana, ki je na področju medicinske in klinične mikrobiologije strokovno in znanstveno pristojna ustanova ter skrbi za diagnosticiranje nalezljivih bolezni.

Dejavnost enote sofinanciramo predvsem za strokovno svetovanje in ukrepanje v primerih uporabe sredstev za množično uničevanje, kamor sodi tudi biološko orožje.

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

V okviru Inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo pri Veterinarski fakulteti Ljubljana pa deluje tudi enota, ki je na področju medicinske in klinične mikrobiologije strokovno in znanstveno pristojna ustanova ter skrbi za diagnostiko nalezljivih bolezni.

Zagotavlja predvsem strokovno svetovanje in ukrepanje v primeru napada z orožji ali sredstvi za množično uničevanje ter s klasičnimi terorističnimi sredstvi, kamor spada tudi biološko orožje.

Inštitut za mikrobiologijo in parazitologijo

Enota za identifikacijo oseb

Deluje v okviru Inštituta za sodno medicino pri Medicinski fakulteti Ljubljana. Njene naloge so predvsem odkrivanje trupel in njihovih delov, identifikacija trupel in njihovih delov, vodenje dokumentacije, označevanje trupel z oštevilčenjem, fotografiranje trupel, zunanji pregled in obdukcije trupel, nadzor in vodenje evidence predmetov, najdenih pri truplih in na njih, balzamiranje trupel in njihovih delov ob daljših postopkih identifikacij.

Inštitut za sodno medicino Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Enota za reševanje ob rudniških nesrečah

Reševalna četa premogovnika Velenje deluje v okviru Premogovnika Velenje.

Dejavnost enote sofinanciramo zlasti za izvajanje reševanja v zaplinjeni atmosferi v podzemnih in zaprtih prostorih z uporabo dihalnih izolacijskih reševalnih aparatov.

Premogovnik Velenje

Enota za zaščito in reševanje ob nesrečah s klorom ter drugimi jedkimi snovmi

Industrijska reševalna enota deluje v okviru TKI Hrastnik.

Dejavnost enote sofinanciramo zlasti za izvajanje reševanj ob nesrečah s klorom in drugimi jedkimi snovmi.

TKI Hrastnik

Civilna zaščita

Enote in službe Civilne zaščite se praviloma organizirajo, kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči ni mogoče opravljati s poklicnimi ali prostovoljnimi reševalnimi službami. Sodelovanje v enotah, organih in službah Civilne zaščite je organizirano po načelu državljanske dolžnosti. Poleg spodaj izpostavljenih enot, je na ravni države na področju Civilne zaščite organizirana tudi Komisija za popis in oceno poškodovanosti objektov ob naravnih in drugih nesrečah.

Enote za prvo pomoč

Nudijo prvo pomoč poškodovanim in obolelim, pomoč pri izvajanju triaže, pomoč pri dekontaminaciji poškodovanih ali obolelih, sodelujejo pri prevozu lažje poškodovanih in obolelih, pri negi poškodovanih in obolelih in pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov.

Enote za prvo veterinarsko pomoč

Izvajajo ukrepe za zaščito živali, živil živalskega izvora, krmil in napajališč pred nevarnostmi naravnih in drugih nesreč oziroma posledicami teh nesreč, ukrepe za zaščito živali ob nevarnosti množičnega pojava ali množičnem pojavu živalskih bolezni, sodelujejo pri izvajanju dekontaminacije živine in sodelujejo pri odstranjevanju živalskih trupel.

Tehnične reševalne enote

• Iščejo zasute ljudi v ruševinah z geofoni in drugimi tehničnimi sredstvi oziroma s psi za iskanje v ruševinah.
• Rešujejo ljudi in premoženja iz ogroženih in poškodovanih objektov, ruševin in zemeljskih plazov.
• Utrjujejo in gradijo protipoplavne nasipe v času, ko grozi neposredna nevarnost poplav ali ob poplavah ter izvajajo druga gradbeno tehnična dela za varstvo pred poplavami.
• Odstranjujejo ovire na cestah, urejajo zasilne poti in prehode ter pomagajo pri popravilu komunalne infrastrukture in odpravljajo druge nujne posledice ob neurjih, poplavah in plazovih ter drugih nesrečah.
• Sodelujejo pri sanaciji posledic nesreč z nevarnimi snovmi v naravnem okolju.
• Sodelujejo pri gradnji sanitarno-higienskih objektov.
• Urejajo lokacije za začasno nastanitev ogroženih prebivalcev.
• Rešujejo na vodi in iz vode.
• Sodelujejo pri gradnji zaklonilnikov ob neposredni vojni nevarnosti in med vojno.

Enote za radiološko, kemijsko in biološko zaščito

• Opravljajo izvidovanje nevarnih snovi ter bojnih strupov v okolju (detekcija, identifikacija, dozimetrija, enostavnejše analize).
• Ugotavljajo in označujejo meje kontaminiranih območij.
• Ugotavljajo prenehanje radiološke in kemijske nevarnosti.
• Jemljejo vzorce za analize in preiskave.
• Usmerjajo, usklajujejo in izvajajo zaščitne ukrepe.
• Izvajajo dekontaminacijo ljudi in opreme.

Enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi

Organiziramo jo kot enotno službo na območju države. Njene naloge so odkrivanje, odstranjevanje in uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev v okolju, ki so ostala kot posledica preteklih vojaških spopadov in drugih vojaških aktivnosti.

Enote za uporabo zaklonišč

Organizirajo se ob povečani nevarnosti napada na državo. Označujejo dostope do zaklonišč, pripravljajo zaklonišča za uporabo, organizirajo bivanje v njih ter skrbijo za delovanje naprav in opreme v zakloniščih.

Služba za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih nesrečah na morju

Ta je predvidena tudi za iskanje na morju. Koordinacijski center za reševanje in iskanje na morju, ki spada k Upravi za pomorstvo, je zadolžen za usklajevanje različnih služb in ustanov, ki bi ob ekološki in drugih nesrečah posredovale in ukrepale (na primer pri iskanju na morju). 

Služba za proženje plazov

Organiziramo jo kot enotno službo na območju države. Njene naloge so preventivno proženje snežnih plazov, razstreljevanje nevarnih snežnih plasti in ledu na vodotokih.

Službe za podporo

Njihove naloge so predvsem zagotavljanje nastanitve in oskrbe pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč. Poleg tega tudi vzdržujejo delovna sredstva, zagotavljajo prevoze, omogočajo informacijsko in administracijsko podporo organom vodenja, zagotavljajo psihološko pomoč, sodelujejo pri evakuaciji ter sprejemajo in delijo sredstva mednarodne pomoči in drugih podpornih nalog.

Informacijski centri

Njihove naloge so posredovanje informacij o posledicah nesreč, zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov o mrtvih in poškodovanih, omogočanje psihološke in duhovne pomoči, sodelujejo z zdravstveno službo, policijo in drugimi, nudijo tudi prevajalske storitve itn.

Poveljniki Civilne zaščite in njihovi namestniki ter štabi Civilne zaščite

Se organizirajo za operativno strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč. 

Poverjeniki za Civilno zaščito in njihovi namestniki ter štabi Civilne zaščite

Predvsem spremljajo razmere in opozarjajo na nevarnosti, usmerjajo izvajanje osebne in vzajemne zaščite, usklajujejo zaščitne ukrepe, organizirajo izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter pomagajo pri izvajanju umika.

Državna enota za hitre reševalne intervencije - EHI

Njen namen je opravljanje posebno zahtevnih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter za pomoč drugim državam, predvsem v okviru Mehanizma Unije na področju Civilne zaščite.

Nastanek enote je posledica podpisov dvostranskih sporazumov o medsebojni pomoči predvsem s sosednjimi državami, zaradi česar je nastala potreba po enoti, ki je sposobna pomagati ne samo prizadetim doma, temveč tudi v tujini. S tem je namenjena sodelovanju v mednarodnih humanitarnih reševalnih akcijah v okviru programov OZN, Nato, EU ter drugih mednarodnih organizacij.

EHI izvaja posebno zahtevne reševalne intervencije, ki zahtevajo hitro ukrepanje; ob potresih, poplavah, plazovih in drugih nesrečah večjega obsega pri katerih sta nujni posebna oprema in usposobljenost reševalcev.

EHI ima tudi prilagojeno sestavo in sicer modularno. Oblikuje se iz državnih enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki so v državni pristojnosti oziroma iz tistih, ki jih sofinancira država. Enota lahko deluje kot celota ali pa jo sestavljajo posamezne podenote, ki delujejo samostojno. 

• Poveljstvo enote,
• Skupina za IT-podporo,
• Oddelek za RKB-zaščito,
• Četa za tehnično reševanje,
• Vod za tehnično potapljanje,
• Služba za podporo,
• Enota za reševanje v tujih jamah,
• Enota za podporo gašenju požarov z zrakoplovi.

V okviru čete za tehnično reševanje je organizirana tudi enota za iskanje in reševanje v urbanih okoljih (angleško Medium Urban Search and Rescue - MUSAR), ki jeorganizirana kot modul v okviru Mehanizma Unije na področju Civilne zaščite in skladno s smernicami ter metodologijo INSARAG (angleško International Search and Rescue Advisory Group) Združenih narodov. Enota je usposobljena in opremljena za samostojno izvedbo naloge iskanja in reševanja ponesrečencev ob večji naravni nesreči doma ali v tujini.

Vodenje in poveljevanje

Operativno-strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč je organizirano kot enoten sistem, ki omogoča upravljanje in vodenje ter uporabo skupne telekomunikacijske, informacijske ter druge infrastrukture, katere skrbnik smo mi.

Vodenje izvajajo poveljniki Civilne zaščite, poverjeniki za Civilno zaščito in vodje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč.

Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči so organizirani štabi Civilne zaščite, in sicer:

• Štab Civilne zaščite Republike Slovenije;
• regijski štabi;
• občinski oziroma mestni štabi;
• sektorski oziroma krajevni štabi;
• štabi Civilne zaščite gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij.

Delo štaba vodi poveljnik Civilne zaščite, v njegovi odsotnosti pa namestnik poveljnika. Štabi imajo različno število članov, ki jih na ravni države imenuje Vlada, na ravni mest in občin pa župani. V njih so strokovnjaki in predstavniki tistih organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči, kot je predvideno v načrtih zaščite in reševanja. V njih prav tako sodelujejo tudi predstavniki policije in Slovenske vojske.

Zagotavljamo službo za podporo poveljniku in štabu Civilne zaščite Republike Slovenije. Civilna zaščita je na ravni občin, javnih zavodov in gospodarskih družb organizirana skladno z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje ter pomoč. Uredba določa merila za organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite, gasilskih enot ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih ter drugih nesrečah.