Skoči do osrednje vsebine

Jedrske in radiološke nesreče

Jedrske ali radiološke nesreče se lahko zgodijo v jedrskih in sevalnih objektih, pri uporabi virov ionizirajočega sevanja, pri prevozih radioaktivnih snovi, zaradi najdenih virov v odpadnih kovinah in drugje, zaradi terorističnih dejanj ali pa zaradi padca satelita z radioaktivno snovjo.

Jedrske in radiološke nesreče niso pogoste. Nasprotno, verjetnost za tovrstno nesrečo je zelo majhna, podrobneje so te verjetnosti opredeljene v Oceni ogroženosti in v Oceni tveganja. Posledice takšne nesreče so lahko zelo različne, ob težki nesreči v jedrski elektrarni so lahko tudi zelo obsežne, z dolgotrajnimi posledicami.

Prav zaradi značilnosti tovrstnih nesreč sta ključna dobra pripravljenost in vnaprejšnje načrtovanje zaščitnih ukrepov za primere izrednih dogodkov.

Zaščita

Ne glede na vrsto nesreče, če se vendarle zgodi, je najpomembnejša najboljša zaščita pred neželenimi posledicami ionizirajočega sevanja. V ta namen Uprava za jedrsko varnost sodeluje pri načrtovanju ukrepanja na državni ravni, analizira izredne dogodke in kot svetovalno telo podpira delo štaba in poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije. V okviru svojega poslanstva na področju pripravljenosti na izredne dogodke smo pripravili navodila za prebivalce »O sevanju v primeru nesreče« in za prve posredovalce navodila »Prvi posredovalci«, o tem, kako ukrepati ob morebitni nesreči. Več dokumentov o ukrepanju ob jedrski ali radiološki nesreči je na spodnjih povezavah.

Dediščina Černobila

Trideset let po nesreči v jedrski elektrarni Černobil je ostalo še veliko odprtih vprašanj, ki so povezana s posledicami na zdravje in okolje ter s socialno-ekonomskim vidikom te katastrofe. Najbolj prizadeti posamezniki in države so morali doseči jasno strokovno soglasje o posledicah nesreče in preverjenih odgovorih na pomembna vprašanja. Da bi zapolnili to vrzel, pospešili boljše razumevanje in izboljšali ukrepe za obravnavo posledic nesreče, je bil leta 2003 ustanovljen Černobilski forum.

Černobilski forum

Forum je bil ustanovljen z namenom izdelati znanstvene ocene učinkov na zdravje in okoljske posledice černobilske nesreče ter izdati verodostojna poročila o vplivih na okolje in prebivalstvo. V okviru foruma je bilo izdelano poročilo o vplivih nesreče in s priporočili vladam sosednjih držav, ki ga je URSJV ob 20. letnici nesreče prevedla v slovenski jezik.

Černobilski forum je bil ustanovljen na Mednarodni agenciji za atomsko energijo – MAAE (International Atomic Energy Agency - IAEA), v forum so poleg MAAE vključene tudi druge organizacije Združenih narodov, in sicer:

Aktualne informacije, povezane s černobilsko nesrečo, lahko spremljate tudi na spletni strani Medanrodne agencije za atomsko energijo.

Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči

Zaradi katastrofalnega potresa in cunamija na Japonskem 11. marca 2011, se je v jedrski elektrarni Fukušima-Daiči zgodila huda nesreča, pri kateri je prišlo do izpustov radioaktivnih snovi v okolje. V elektrarni, ki je bila najbolj prizadeta med potresom in cunamijem, so trije reaktorji ostali brez sistemov za hlajenje reaktorja. Cunami je namreč poškodoval zunanje električno napajanje in zasilne dizel generatorje, s čimer so bili onemogočeni vsi hladilni sistemi reaktorjev. Brez sprotnega ohlajanja reaktorjev se je zaradi zaostale toplote v jedrskem gorivu segrevala hladilna voda, ta se je nato uparjala, pri čemer je naraščal tlak v zadrževalnem hramu. Za ohranitev celovitosti primarnega sistema in zadrževalnega hrama, so operaterji pričeli z zniževanjem tlaka, tako da so nadzorovano večkrat izpustili radioaktivno paro in vodik v reaktorsko zgradbo. Z znižanjem tlaka so omogočili vbrizgavanje morske vode za zasilno hlajenje reaktorja. V reaktorski zgradbi, ki se nahaja nad zadrževalnim hramom, se je izpuščeni vodik pomešal s kisikom in eksplodiral. Tako se je eksplozija pripetila zunaj primarnega sistema in primarnega zadrževalnega hrama, poškodovala pa je reaktorsko zgradbo. Po eksploziji v reaktorjih 1 in 3 je zaradi enakih razlogov prišlo še do eksplozije v reaktorju 2. Razmere so se nato še poslabšale do te mere, da je prišlo do delne talitve sredice v reaktorjih 1, 2 in 3. 

Več o nesreči v Fukušimi si lahko preberete v poročilu Mednarodne agencije za atomsko energijo.

Meritve v Sloveniji in Evropi

URSJV je po nesreči naročila meritve radioaktivnega joda I-131 zaradi morebitnega vpliva jedrske nesreče v Fukušimi na Slovenijo. V vzorcu zraka, ki se je vzorčeval od 25. marca 2011 do 28. marca 2011 v Ljubljani, je bila koncentracija I-131 okoli 0,1 mBq/m3. Izmerjene vrednosti so bile zelo nizke, komaj merljive in kot take ne predstavljajo vpliva na zdravje ljudi. Podobne vrednosti so izmerili tudi drugod po Evropi.

Upravni organi za jedrsko varnost oziroma za varstvo okolja nekaterih članic EU so poročali, da so njihove postaje za vzorčenje zraka zaznale radioaktivni jod v zraku. Največje koncentracije so bile izmerjene v Španiji, in sicer 2,3 mBq/m3 I-131, kasneje pa so te vrednosti padle na manj kot 1 mBq/m3. Radioaktivni jod I-131 so zaznali tudi v Italiji, Franciji, Nemčiji, Švici in na Švedskem. Izmerjene koncentracije so bile velikostnega razreda 0,1 mBq/m3 ali celo manj. Za primerjavo, ob Černobilski nesreči je bila v Ljubljani izmerjena koncentracija joda 29,4 Bq/m3, kar je 300.000-krat več.

>> odgovori Uprave za jedrsko varnost na vprašanja medijev