Izdelava načrtov zaščite in reševanja

Načrti zaščite in reševanja, nosilci načrtovanja, vsebina, merila za izdelavo in način izdelave načrtov zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah se urejajo z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja.

Načrt temelji na:

• oceni ogroženosti zaradi naravne ali druge nesreče,
• drugih strokovnih podlagah, dejstvih, pomembnih za zaščito, reševanje in pomoč,
• ocenjenih potrebah po silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč za reševanje in zaščito ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja ob nesreči oziroma za vzpostavitev osnovnih pogojev za življenje po nesreči.

Z načrtom se določijo:

• nesreča, za katero je izdelan načrt,
• obseg načrtovanja,
• zamisel izvajanja zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, za katero je izdelan načrt,
• potrebne sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč za izvajanje zamisli za zaščito, reševanje in pomoč ob nesreči ter razpoložljivi viri,
• organizacija in izvedba opazovanja, obveščanja in alarmiranja,
• aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
• upravljanje in vodenje,
• zaščitni ukrepi ter naloge zaščite, reševanja in pomoči,
• osebna in vzajemna zaščita,
• razlaga pojmov in okrajšav.

Dodatki in priloge k načrtu so:

• načrti dejavnosti izvajalcev načrtov zaščite in reševanja,
• drugi dodatki in priloge.

Načrt zaščite in reševanja se pripravi v celoti, v določenih primerih pa se izdelajo le deli načrta ali posamezni dokumenti. Za nesrečo se določi tudi temeljni načrt. Kdo izdela temeljni načrt, načrt, del načrta ali načrtov oziroma dokumente za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči, je razvidno iz nadaljnjega besedila. 

Če načrt zaščite in reševanja izdeluje več nosilcev načrtovanja, se določi temeljni načrt. Temeljni načrt je praviloma državni načrt za tiste nesreče, za katere se izdelujejo državni načrti zaščite in reševanja oziroma regijski načrt, če se izdeluje načrt zaščite in reševanja na regijski ravni. V drugih primerih so temeljni načrti praviloma občinski načrti zaščite in reševanja.

S temeljnim načrtom morajo biti usklajeni načrti vseh nosilcev načrtovanja.

Pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja za večje nesreče z nevarnimi snovmi v organizacijah in občinskih načrtov zaščite in reševanja za večje nesreče z nevarnimi snovmi se ne določa temeljnega načrta, temveč občine in gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije (organizacije) sodelujejo in uskladijo rešitve v načrtih zaščite in reševanja. Enako velja tudi za regijske načrte zaščite in reševanja, če se ti izdelujejo za večje nesreče z nevarnimi snovmi.

Načrti zaščite in reševanja se izdelajo za vsako vrsto nesreče posebej ali več nesreč skupaj. Nosilci načrtovanja lahko, če je tako določeno z zakonom, to uredbo, drugim predpisom ali temeljnim načrtom oziroma če tako odloči Vlada Republike Slovenije, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali župan, izdelajo za posamezno nesrečo ali več različnih nesreč skupaj le dele načrta ali načrtov zaščite in reševanja oziroma dokumente za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči. Tudi v tem primeru morajo biti deli načrta ali načrtov, zaščitni ukrepi in naloge usklajeni s temeljnim načrtom oziroma temeljnimi načrti.

Župan lahko odloči, da več nosilcev načrtovanja na območju občine izdela skupen načrt zaščite in reševanja za posamezno nesrečo ali več različnih nesreč skupaj.

Nosilci načrtovanja za vsak načrt določijo skrbnika načrta.

Načrte zaščite in reševanja izdelajo nosilci načrtovanja na več ravneh. Izdelajo se:

• državni načrti zaščite in reševanja, ki jih pripravi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z ministrstvi in drugimi državnimi organi ter ustreznimi strokovnimi organizacijami;
• regijski načrti zaščite in reševanja, ki jih pripravijo izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje;
• občinski načrti zaščite in reševanja, ki jih pripravijo občine;
• načrti zaščite in reševanja organizacij, ki jih pripravijo gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije.

Regijski načrti zaščite in reševanja

V regijskih načrtih se razčlenijo državni načrti zaščite in reševanja, lahko tudi v skupnih regijskih načrtih ali skupnih posameznih delih načrtov zaščite in reševanja, če tako odloči Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na predlog izpostave.

Regijski načrti zaščite in reševanja se skladno z ocenami ogroženosti in odločitvami Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje oziroma regijskega ali državnega poveljnika Civilne zaščite izdelajo tudi za:

• nesrečo na morju,
• železniško nesrečo in nesrečo v daljših železniških predorih,
• prometno nesrečo na avtocestah in hitrih cestah z velikim številom poškodovanih oziroma za nesrečo v daljših cestnih predorih,
• velike zemeljske plazove,
• večje nesreče z nevarnimi snovmi in
• druge nesreče skladno z ocenami ogroženosti.

Opomba: Regijski načrti zaščite in reševanja za železniško nesrečo in prometno nesrečo na avtocestah in hitrih cestah z velikim številom poškodovanih se izdelajo kot enotni načrti za celotno državo, rešitve in dokumenti za njihovo izvajanje pa se prilagodijo razmeram in možnostim, ki jih imajo posamezne regije, čez katere potekajo železniške proge oziroma avtoceste in hitre ceste. Na enak način izdelajo načrte zaščite in reševanja tudi organizacije, ki upravljajo železniško in cestno prometno infrastrukturo.

Občinski načrti zaščite in reševanja

Občinski načrti zaščite in reševanja, deli načrta ali načrtov, dokumenti za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči morajo biti usklajeni s temeljnim načrtom, tako kot tudi načrti vseh ostalih nosilcev načrtovanja.

Pri izdelavi občinskih načrtov zaščite in reševanja za večje nesreče z nevarnimi snovmi se ne določa temeljnega načrta, temveč občine in gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije (v nadaljevanju organizacije) sodelujejo in uskladijo rešitve v načrtih zaščite in reševanja.

Sosednje občine morajo medsebojno uskladiti občinske načrte zaščite in reševanja oziroma dokumente za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči za tiste vrste nesreč, ki lahko prizadenejo sosednja območja občin.

Občinski načrti zaščite in reševanja se v celoti izdelajo za:

• potres v občinah, v katerih je možen potres VIII. ali višje stopnje po evropski potresni lestvici (EMS),
• večje nesreče z nevarnimi snovmi in
• nesreče, za katere so izdelani državni ali regijski načrti zaščite in reševanja, če je tako določeno v načrtu.

Občinski načrti zaščite in reševanja se izdelajo za nesreče, ki lahko v skladu z ocenami ogroženosti prizadenejo občino, in sicer za vsako vrsto nesreče posebej ali več nesreč skupaj.

Župan lahko odloči, da več nosilcev načrtovanja na območju občine izdela skupen načrt zaščite in reševanja za posamezno nesrečo ali več različnih nesreč skupaj.

Lahko pa se, če je tako določeno z zakonom, uredbo, drugim predpisom ali temeljnim načrtom oziroma če tako odloči Vlada Republike Slovenije, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali župan, za posamezno nesrečo ali več različnih nesreč skupaj izdelajo le:

• deli načrta ali načrtov zaščite in reševanja oziroma
• dokumenti za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči.

Nosilci načrtovanja za vsak načrt določijo skrbnika načrta.

Načrti zaščite in reševanja organizacij

Načrti zaščite in reševanja, deli načrta ali načrtov, dokumenti za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči, morajo biti usklajeni s temeljnim načrtom, tako kot tudi načrti vseh ostalih nosilcev načrtovanja.

Načrti zaščite in reševanja se izdelajo za vsako vrsto nesreče posebej ali za več nesreč skupaj.

Župan lahko odloči, da več nosilcev načrtovanja na območju občine izdela skupen načrt zaščite in reševanja za posamezno nesrečo ali več različnih nesreč skupaj.

Lahko pa se, če je tako določeno z zakonom, uredbo, drugim predpisom ali temeljnim načrtom oziroma če tako odloči Vlada Republike Slovenije, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali župan, za posamezno nesrečo ali več različnih nesreč skupaj izdelajo:

• le deli načrta ali načrtov zaščite in reševanja oziroma
• dokumenti za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči.

Nosilci načrtovanja za vsak načrt določijo skrbnika načrta.

Načrte zaščite in reševanja morajo izdelati organizacije (glej tudi dodatek v Uredbi o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja):

• za nesreče, za katere so izdelani državni ali regijski načrti zaščite in reševanja, če je tako določeno v načrtu;
• ki imajo na svojem območju nevarne snovi v količinah, enakih ali višjih od količin, navedenih v Uredbi o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 71/08 in 105/10), za primer večjih nesreč z nevarnimi snovmi:
  • Pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja za večje nesreče z nevarnimi snovmi v organizacijah in občinskih načrtov zaščite in reševanja za večje nesreče z nevarnimi snovmi se ne določa temeljnega načrta, temveč občine in gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije (v nadaljevanju organizacije) sodelujejo in uskladijo rešitve v načrtih zaščite in reševanja. Enako velja tudi za regijske načrte zaščite in reševanja, če se ti izdelujejo za večje nesreče z nevarnimi snovmi.
  • Pri izdelavi načrtov za primer večjih nesreč z nevarnimi snovmi morajo sodelovati in biti vključeni:
    • notranje organizacijske enote in službe,
    • zaposleni,
    • po potrebi zunanje strokovne organizacije,
    • vsi podizvajalci, s katerimi ima organizacija sklenjene dolgoročne pogodbe, oziroma
    • sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki so predvidene za posredovanje ob večji nesreči.
• ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo jedrske snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline ali opravljajo dejavnost oziroma uporabljajo sredstva za delo, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreče;
• ki imajo na svojem območju napravo za ravnanje z rudarskimi odpadki, ki se v skladu s predpisom na področju varstva okolja, ki ureja ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin, uvršča med naprave kategorije A za nesreče, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo;
• ki upravljajo velike infrastrukturne in druge sisteme; za nesreče, ki jih lahko povzročijo zaradi motenj v delovanju ali zaradi opustitve dejavnosti.

Načrte ali dokumente za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči za posamezne vrste nesreč, če tako odloči župan, izdelajo tudi:

• organizacije, zlasti tiste, ki so izvajalci občinskih javnih služb oziroma zagotavljajo storitve javnega pomena, če tako določi župan.

Izvedbo potrebnih zaščitnih ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu z občinskimi načrti zaščite, reševanja in pomoči ter načrti dejavnosti načrtujejo:

• organizacije, ki opravljajo vzgojno, izobraževalno, socialno, zdravstveno ali drugo dejavnost, ki obsega tudi oskrbo ali varovanje 30 ali več oseb,
• bolnišnice (zaščitne ukrepe ter naloge zaščite, reševanja in pomoči uskladijo tudi z regijskimi in državnimi načrti).