Skoči do osrednje vsebine

Med pomembnejše vsebine v okviru obvladovanja tveganj za nesreče spada ocenjevanje tveganj za nesreče. Z ocenami tveganja za nesreče ocenjujemo, kakšno je tveganje za posamezne nesreče z vidika njihovih posledic (vplivov) in pogostosti oziroma verjetnosti njihovega pojavljanja.

Izvorna obveznost oziroma podlaga za izdelovanje teh ocen izhaja iz 6. člena Mehanizma Unije na področju civilne zaščite.

Državni koordinacijski organ za področje ocenjevanja tveganj za nesreče je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Izdelava ocen za posamezne nesreče je v pristojnosti posameznih nosilcev (ministrstev), izdelava skupne (državne) ocene tveganj za nesreče pa je v pristojnosti Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ta obdobno pripravlja tudi poročila v zvezi s predmetno vsebino, ki jih po sprejetju na Vladi Republike Slovenije posreduje Evropski komisiji.

Izdelava ocen tveganj za nesreče

V Republiki Sloveniji smo doslej izdelali ocene tveganj za 15 posameznih nesreč, in sicer v obdobju med letoma 2015 in 2018. Pripravili so jih posamezni nosilci (ministrstva), ki jih z Uredbo o izvajanju Sklepa o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite določa Vlada Republike Slovenije. V tem obdobju so bile izdelane tudi tri verzije skupne (državne) ocene tveganj za nesreče.

Z uredbo je predpisana tudi vsebina teh ocen, ki je načeloma enotna za vse nesreče. Vsebina v znatni meri izhaja is smernic Evropske komisije iz leta 2010, ki urejajo ocenjevanje tveganj za nesreče. Najpomembnejša vsebina teh ocen so scenariji tveganj za nesreče, analiza scenarijev tveganja (ocena posledic nesreč prek določenih vplivov), vrednotenje rezultatov analiz scenarijev tveganja za vse nesreče z enotnimi merili tveganja in prikaz rezultatov v matrikah tveganj za nesreče.

Izdelujemo tudi skupno (državne) oceno tveganj za nesreče, v kateri strnjeno povzemamo izsledke ocen tveganja za posamezne nesreče in primerjamo njihove vplive (posledice) in pogostost oziroma verjetnost njihovega pojavljanja ob upoštevanju enotnih meril tveganja. Zadnja takšna ocena je bila izdelana konec leta 2018.

Iz dosedanjih ugotovitev izhaja, da največje tveganje v Republiki Sloveniji pomenijo poplave, sledijo pa potres, epidemija ali pandemija nalezljive bolezni pri ljudeh, letalska nesreča, terorizem, žled in jedrska nesreča.

Ocene tveganj za posamezne nesreče

  • Potres

    (nosilec: ministrstvo, pristojno za graditev)
    Smernice in priporočila | Ministrstvo za okolje in prostor
  • Poplave

    (nosilec: ministrstvo, pristojno za okolje)
    Smernice in priporočila | Ministrstvo za okolje in prostor
  • Nevarnosti biološkega, kemijskega, okoljskega in neznanega izvora na zdravje ljudi

    (nosilec: ministrstvo, pristojno za zdravje)
    Smernice in priporočila | Ministrstvo za zdravje
  • Posebno nevarne bolezni živali

    (nosilec: ministrstvo, pristojno za kmetijstvo)
    Smernice in priporočila | Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
  • Jedrska ali radiološka nesreča

    (nosilec: ministrstvo, pristojno za okolje)
    Smernice in priporočila | Ministrstvo za okolje in prostor
  • Velik požar v naravnem okolju

    (nosilec: ministrstvo, pristojno za gozdarstvo)
    Smernice in priporočila | Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
  • Žled

    (nosilec: ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
    Smernice in priporočila | Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje
  • Nesreče z nevarnimi snovmi

    (nosilec: ministrstvo, pristojno za okolje)
    Smernice in priporočila | Ministrstvo za okolje in prostor
  • Nesreča na morju

    (nosilec: ministrstvo, pristojno za promet)
    Smernice in priporočila | Ministrstvo za infrastrukturo
  • Kibernetska tveganja

    (nosilec: ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo in elektronske komunikacije)
    Smernice in priporočila | Ministrstvo za javno upravo
  • Bolezni in škodljivci gozdnega drevja

    (nosilec: ministrstvo, pristojno za gozdarstvo)
    Smernice in priporočila | Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
  • Letalska nesreča

    (nosilec: ministrstvo, pristojno za infrastrukturo)
    Smernice in priporočila | Direktorat za letalski in pomorski promet
  • Železniška nesreča

    (nosilec: ministrstvo, pristojno za infrastrukturo)
    Smernice in priporočila | Ministrstvo za infrastrukturo

Terorizem (nosilec: ministrstvo, pristojno za notranje zadeve), ocena ima stopno tajnosti interno, ogled je možen na sedežu nosilca

Državna ocena tveganj za nesreče

Uporaba ocen tveganj za nesreče

Ocene tveganj za nesreče so zaradi narave in širine vsebine lahko podlaga za številne aktivnosti na več področjih, predvsem pri:

  • načrtovanju za obvladovanje tveganja za namene preventive in pripravljenosti;
  • izvajanju ustreznih ukrepov za preventivo pred tveganji in pripravljenost;
  • izdelavi ocen zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče;
  • razvoju finančnih strategij pri preventivnih ukrepih za preprečevanje ali zmanjšanje možnosti za nastanek nesreč ter za ukrepanje, pomoč in odpravo posledic ob nesrečah (finančna podlaga za obvladovanje tveganj za nesreče);
  • določitvi prednostnih naložb za zmanjšanje možnosti za nastanek nesreč ali njihovih posledic;
  • načrtovanju javnih naložb;
  • načrtovanju socialne zaščite;
  • izdelavi ocen ogroženosti in načrtov zaščite in reševanja ob nesrečah;
  • ugotavljanju vrzeli v silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč ter načrtovanju njihove popolnitve in dopolnjevanja ter
  • prostorskem načrtovanju.

Povezane teme

  • Obvladovanje nalezljivih bolezni

    Nalezljive bolezni še vedno predstavljajo pomemben javno zdravstveni problem. Socialni premiki, rast števila prebivalstva, globalizacija in posledično veliko večja mobilnost prebivalstva terjajo prilagoditev ukrepov zdravstvenega varstva pri zagotavljanju varstva pred nalezljivimi boleznimi in vpeljavo novih načinov preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni in z njimi povezanih nevarnosti.

  • Jedrske in radiološke nesreče

    Jedrske ali radiološke nesreče se lahko zgodijo v jedrskih in sevalnih objektih, pri uporabi virov ionizirajočega sevanja, pri prevozih radioaktivnih snovi, zaradi najdenih virov v odpadnih kovinah in drugje, zaradi terorističnih dejanj ali pa zaradi padca satelita z radioaktivno snovjo.