-
Tradicionalni načini zatiranja rastlinskih bolezni in škodljivcev predpostavljajo njihovo enakomerno prostorsko razporeditev v posevku ali nasadu, vendar so v praksi najpogosteje razporejeni neenakomerno. Nekateri škodljivci in bolezni, se najprej pojavijo točkovno in se kasneje razširijo. Zdravstveno varstvo rastlin je v praksi največkrat povezano s spremljanjem vidnih znakov pojava bolezni in škodljivcev, za kar je potrebno redno pregledovanje rastlin.
-
Glive so heterotrofni organizmi in so torej odvisne od organskih snovi, ki jih proizvedejo drugi organizmi. Eden od načinov pridobivanja organskih snovi, ki se ga poslužujejo glive, se imenuje parazitizem. Entomopatogene glive so torej glive, ki uspešno parazitirajo žuželke in povzročijo njihovo smrt ali pa jih močno poškodujejo.
-
Varstvo jablane pred boleznimi in škodljivci je eden najpomembnejših agrotehniških ukrepov v rastni dobi jablane. Pred uvedbo integrirane pridelave je varstvo jablan pred fitofagnimi vrstami pršic (kot so rdeča sadna pršica, navadna pršica, pršice šiškarice, jablanova rjasta pršica) slonelo izključno na uporabi fitofarmacevtskih sredstev.
-
S spreminjanjem podnebja se spreminja tudi dinamika razvoja škodljivih organizmov, ki povzročajo škodo na gojenih kmetijskih rastlinah. Uvajanje novih oziroma izboljšanih tehnologij za spremljanje škodljivih organizmov, ki omogočajo boljše opazovanje, napovedovanje in predvsem pravočasno ukrepanje zoper njih, je neizogibno. Spremljanje populacije koruzne vešče, ki povzroča škodo predvsem na koruzi in hmelju, s pomočjo avtomatske svetlobne vabe Trapview AURA, je ena izmed novih tehnologij za njeno spremljanje, ki niza pozitivne rezultate.
-
Voluhar je majhen sesalec, ki povzroča kmetovalcem in vrtičkarjem mnogo jeze in sivih las, pa tudi veliko škode. Sodi med najhujše škodljivce v vrtovih, sadovnjakih, vinogradih, zlasti še v mladih nasadih in drevesnicah. Pri mladih drevesih obje vse stranske korenine, debelejše korenine in koreninski vrat pa obžre do lesa.
-
Virusi okužujejo praktično vsa živa bitja, tudi rastline. Na rastlinah lahko povzročajo velike škode, v najhujšem primeru lahko popolnoma uničijo pridelek ali celo povzročijo propad okužene rastline. Vendar virusi niso samo škodljivi. Okužujejo tudi škodljivce rastlin, npr. žuželke, in lahko bistveno znižajo njihovo razmnoževanje in razvoj ali pa jih celo popolnoma uničijo.
-
Pri varovanju zdravja rastlin in pri varstvu rastlin uporabljamo tudi pasti. Te lahko kupimo ali jih naredimo doma. Za različne vrste žuželk uporabljamo različne tipe pasti in pri tem predvsem pazimo, da v past ne ujamemo koristnih žuželk.
-
Biotično varstvo rastlin je način varstva rastlin, pri katerem za zatiranje škodljivih organizmov rastlin uporabljamo žive organizme.
-
Podobno kot zbolevajo ljudje in živali, zbolevajo tudi rastline. In tudi pri rastlinah so vzroki za nastanek bolezni različni. Največkrat so krivi biotski dejavniki, ko se rastline okužijo z mikroorganizmi – glivami, bakterijami, virusi, viroidi ali fitoplazmami. Veda, ki obravnava rastlinske bolezni je fitopatologija, specialist za rastlinske bolezni pa fitopatolog.
-
Včasih na drevesih opazimo strukture podobne čarovniškim metlam. To so deformacije lesnih rastlin, kjer iz enega mesta poganja mnogo poganjkov. Metle niso tam zaradi čarovniške pozabljivosti, ampak nastanejo zaradi motenj v uravnavanju rastlinskih hormonov, ki jih lahko med drugim povzročijo različni rastlinam škodljivi organizmi. Eni od takšnih škodljivih organizmov so tudi fitoplazme. Kaj pa so fitoplazme?
-
Številne vrste polžev veljajo za gospodarsko pomembne škodljivce v kmetijstvu in povzročajo škodo na različnih skupinah rastlin: zelenjadnicah, krmnih rastlinah, sadnem drevju, grmovnicah, cvetlicah in travnikih oziroma tratah, pa tudi na samoniklih rastlinah.
Gospodarsko škodljivi so predvsem polži brez hišice in sicer predstavniki dveh družin: slinarji in lazarji. Že nekaj polžev na kvadratni meter lahko povsem uniči pridelek. Z objedanjem lahko močno poškodujejo rastline in jih tako spravijo v stres. Posledično so take rastline manj odporne in bolj dovzetne za bolezni ter slabše kljubujejo neugodnim vremenskim razmeram.
-
Rastline za razliko od ljudi nimajo želodca in prebavil. Kako torej predelajo hrano? Rekli boste: »Ampak rastline izdelajo hrano same, v procesu fotosinteze!« Drži. Rastline same izdelujejo sladkorje, ki jih potrebujejo za svojo rast, tako da ob pomoči svetlobe izvajajo sklapljanje molekul ogljikovega dioksida v sladkorje. A sladkor je le vir ogljikovih hidratov. Rastlina pa potrebuje še vir dušika za proizvodnjo beljakovin ter vitamine in minerale za normalno rast in razvoj. Od kod torej pridejo vsa ostala hranila? Odgovor: iz tal.
-
Uničujoče plesni spadajo v velik rod FITOFTORA (Phytophthora). V stari grščini phytophthora pomeni rastlina - uničiti.
Ime zelo dobro ponazarja življenjski slog teh uničujočih organizmov iz tako imenovane skupine Oomicet, ki pravzaprav niso ne plesni, ne glive. Od njih se razlikujejo po številnih lastnostih in so v bistvu bolj podobne rjavim algam. Tudi njihovo razmnoževanje je vezano na navzočnost vode, saj njihove gibljive zoospore aktivno plavajo v tankih plasteh vode na površini rastlin ali v tleh.
-
Integrirano varstvo rastlin (IVR) je celostni pristop k obvladovanju škodljivih organizmov v kmetijski pridelavi. Temelji na povezovanju vseh razpoložljivih metod varstva rastlin ukrepov, ki preprečujejo razvoj populacij škodljivih organizmov. Bilo je vzpostavljeno za potrebe obvladovanja rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki naj ne bi bilo odvisno izključno od uporabe kemičnih snovi.
-
Da so nematode najštevilčnejši večcelični organizmi na zemlji. Njihovo število v lahko na kmetijskih zemljiščih doseže tudi do 30 milijonov osebkov/m2. Da so nematode prilagojene na življenje v skoraj vseh ekosistemih. So heterotrofni organizmi, ki se lahko prehranjujejo z bakterijami, glivami, algami, kot predatorji ali paraziti. Da je trenutno poznanih in opisanih približno 28.000 vrst. Po nekaterih ocenah, naj bi na zemlji živelo do 1 milijon različnih vrst nematod.
-
Z uvažanjem sadik in trgovanjem rastlin iz tujih območij lahko nepremišljeno zanesemo tudi bolezni rastlin, ki lahko resno ogrozijo obstoj domorodnih drevesnih vrst. En izmed takih primerov je bolezen jesenov ožig, ki povzroča množično sušenje dreves jesenov v Sloveniji in v Evropi.
-
Setev dobrega, zdravega semena je najučinkovitejši in najcenejši ukrep za uspešno pridelovanje kmetijskih rastlin. Ljudje so se že v davni preteklosti zavedali dragocenosti semen, zato so za setev odbrali najboljše pridelano seme. S to tematiko je povezanih kar nekaj slovenskih pregovorov, na primer: Kakršna setev, takšna žetev. Kakršno seme seješ, tako žito boš žel.
Semenarstvo je tako kmetijska panoga, ki predstavlja temelj za uspešno in gospodarno tržno pridelavo hrane in krme.
-
Z mednarodno trgovino in migracijami ljudi k nam vse pogosteje prihajajo organizmi z drugih koncev sveta. Nekateri med njimi se na novih območjih lahko ustalijo in v novem okolju začnejo povzročati škodo, tudi na rastlinah. Med takimi tujerodnimi organizmi je veliko hroščev, ki na nova območja pridejo z živimi lesnatimi rastlinami, lesom in izdelki iz lesa.
-
Mednarodna konvencija o varstvu rastlin (IPPC) je mednarodna pogodba, ki jo je podpisalo več kot 180 držav po svetu in določa okvir in forum za mednarodno sodelovanje, usklajevanje in tehnične izmenjave na področju varstva rastlin, vključno z ustanavljanjem regionalnih organizacij za varstvo rastlin. Na ta način se zagotavljajo pogoji za usklajeno in učinkovito ukrepanje za preprečevanje in nadzor vnosa in širjenja rastlinskih bolezni in škodljivcev z mednarodnimi premiki rastlinskega blaga in ljudi. V Evropi to funkcijo opravlja Evropska in mediteranska organizacija za varstvo rastlin (EPPO), s sedežem v Parizu.
-
Bolezni in škodljivce rastlin lahko prenašamo s plodovi, zelenjavo, lončnicami, sadikami, cepiči, podlagami, semeni za setev, rezanim cvetjem, vejami, zrnjem, lesom in drugimi deli rastlin. Zlasti rastline in rastlinski proizvodi, ki izhajajo iz držav izven Evropske unije in se vnašajo po pošti ali prenašajo v osebni prtljagi potnikov, predstavljajo resno tveganje za zdravje rastlin na ozemlju Evropske unije. Iz navedenih razlogov velja prepoved vnosa sadja, zelenjave, rezanega cvetja in seveda sadik ali delov rastlin v Evropsko unijo brez fitosanitarnega spričevala.
-
Zgodnje odkrivanje navzočnosti karantenskih škodljivih organizmov rastlin in novih potencialno nevarnih bolezni in škodljivcev rastlin je nujno za hitro in učinkovito ukrepanje in takojšnje izkoreninjenje v primeru njihovega pojava ali izbruha. Zato se vsako leto pripravijo in izvajajo državni programi monitoringov (preiskave) za ugotavljanje navzočnosti oziroma razširjenosti nekaterih karantenskih in novih potencialno nevarnih bolezni in škodljivcev rastlin, ki jih sofinancira tudi Evropska komisija.
-
Spremljanje, opazovanje in napovedovanje pojava določenih bolezni in škodljivcev rastlin v kmetijstvu na podlagi meteoroloških, biotičnih in drugih podatkov, je eno ključnih orodij za omejevanje širjenja drugih bolezni in škodljivcev rastlin, ki vplivajo na kakovost in količino rastlinske pridelave.
Prognozo bolezni in škodljivcev rastlin izvajajo strokovnjaki javne službe zdravstvenega varstva rastlin, ki ugotavljajo stopnjo ogroženosti nasadov in posevkov ter o tem opozarjajo pridelovalce oz. imetnike rastlin preko prognostičnih obvestil.
-
Laboratorijske preiskave se opravljajo z namenom ugotavljanja navzočnosti škodljivih organizmov rastlin v odvzetih vzorcih. V uradnih laboratorijih poteka detekcija in identifikacija škodljivih organizmov rastlin po točno določenih analiznih metodah. Uradni laboratorij za vsako izvedeno laboratorijsko preiskavo uradnega vzorca izda analizni izvid.
-
Posledice globalne trgovine z rastlinami in rastlinskimi proizvodi ter posledice podnebnih sprememb se kažejo tudi v vedno pogostejših vnosih in širjenju različnih novih in nepoznanih vrst rastlinskih škodljivcev in bolezni, ki jih v Evropski uniji ni, če se jih vnese pa lahko ogrožajo zdravje rastlin. Trenutno poleg ostalih med najbolj nevarne rastlinske bolezni in škodljivce spadajo azijski kozliček in kitajski kozliček, bakterijski ožig oljk, borova ogorčica, virus rjave grbančavosti plodov paradižnika.
-
Žuželke vrtajo luknje v debla in veje, pod lubjem delajo rove, njihove gosenice obžirajo liste in mlade poganjke, korenine in sesajo sok iz listov. Nematode se hranijo z izsesavanjem korenin v zemlji, nekatere vrste pa napadejo tudi nadzemne dele ter tako oslabijo rastlino. Okužba z virusi lahko povzroči razbarvanje delov rastline, spremeni obliko rasti, zmanjšana vitalnosti rastline. Glive lahko povzročijo površinske ali vdrte pege – ožigi, nastanek plesni, ran in razpok. Okužba z bakterijami lahko vpliva na nastanek listnih peg ali povzroči gnitje, novotvorbe (rak), zamašitev prevodnih poti (žil) v rastlini.
-
Škodljivi organizmi rastlin pomenijo katerokoli vrsto ali biotip rastline, živali ali patogenega povzročitelja, ki povzročajo gospodarsko škodo z zmanjšanjem količine oziroma kakovosti pridelka. To so različne vrste žuželk in pršic, nematode, virusi, glive, bakterije in rastline, ki povzročijo škodo drugim rastlinam.
Zelo nevarnim škodljivim organizmom rastlin pravimo karantenski škodljivi organizmi rastlin, ki so praviloma tujerodne vrste in v novem okolju, kjer še niso navzoče, lahko povzročijo veliko škodo za gospodarstvo, družbo in okolje. V primeru njihovega pojava zato fitosanitarni inšpektor odredi uradne ukrepe za izkoreninjenje, to pomeni, da skušamo rastlinsko bolezen ali škodljivca na tem področju uničit.
-
Gozdovi pokrivajo tretjino površine Zemlje. V Evropi je Slovenija ena izmed najbolj gozdnatih držav. Skoraj 60 % površine države pokriva gozd, kar nas uvršča na tretje mesto po gozdnatosti v Evropski uniji. Gozdovi imajo pomembno vlogo, saj ščitijo vodne vire, čistijo zrak, varujejo tla pred erozijskimi procesi, so sestavni del krajine, nudijo okolje za rekreacijo in sprostitev, so življenjsko okolje različnim živalskim, rastlinskim in drugim vrstam in nenazadnje so gozdovi tudi vir zaslužka. Gozdovi so prepoznani kot eden ključnih blažilcev podnebnih sprememb.
-
Nekatere škodljive organizme rastlin lahko prinesemo z lesenim pakirnim materialom. Lesen pakirni material je zelo uporaben pri trgovanju z različnim blagom. Na lesenih paletah je lahko naložena hrana, kurjava, elektronika.
Zato mora biti lesen pakirni material ob uvozu in izvozu iz Slovenije ustrezno obdelan in označen v skladu mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe št. 15 (ISPM – 15).
-
Pri trgovanju znotraj Evropske unije mora rastline za saditev, določene dele rastlin in rastlinske proizvode spremljati rastlinski potni list, ki zagotavlja, da so rastline zdrave in brez bolezni in škodljivcev rastlin.
Slovenski pridelovalci, predelovalci in distributerji, ki tržijo določene rastline in rastlinske proizvode in druge predmete med državami članicami Evropske unije morajo pridobiti dovoljenje za izdajanje rastlinskih potnih listov pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
