Skoči do osrednje vsebine

Bakterijski ožig oljk je karantenska bolezen, ki okužuje oljke in številne gojene in prosto rastoče rastline. Gre za eno najhujših bolezni lesnatih rastlin, okužene rastline hirajo in v nekaterih primerih tudi propadajo. Na okuženih rastlinah se pojavijo ožigi, nato sušenje listov ter napredujoče odmiranje posameznih delov rastlin. Nekatere okužene rastline ne kažejo bolezenskih znamenj. Okužbe se na večje razdalje lahko širijo z okuženimi rastlinami, z okuženih na zdrave rastline pa bakterije prenašajo žuželčji prenašalci.

| Foto: Erika Orešek

Opis in biologija

Xylella fastidiosa je Gram-negativna, aerobna, paličasta bakterija, brez bičkov, z značilno nagubanimi celičnimi stenami in ne formira spor. Njena povprečna velikost je 0,1-0,5 x 1-5 µm. Bakterije se zadržujejo in razmnožujejo v vodovodnem (ksilemskem) prevodnem tkivu v listih, steblih oziroma deblih in koreninah. Optimalna temperatura za rast bakterij je od 26 do 28°C. Temperatura je lahko omejitveni dejavnik za njeno razmnoževanje.

X. fastidiosa spada v družino Xanthomonadaceae in je edini predstavnik rodu Xylella. Gre za genetsko zelo raznoliko vrsto s številnimi različki. Doslej je znanih 6 podvrst X. fastidiosa: X. fastidiosa ssp. fastidiosa, X. fastidiosa ssp. pauca, X. fastidiosa ssp. multiplex, X. fastidiosa ssp. sandyi, X. fastidiosa ssp. morus in X. fastidiosa ssp. tashke. Posamezne podvrste lahko okužijo različne gostiteljske rastline. Največje število gostiteljskih rastlin je znanih pri podvrsti multiplex. Tudi znotraj omenjenih podvrst so znani različni genotipi. Poleg teh podvrst so znani še številni različki, ki še niso raziskani in ni znano, v katero podvrsto se uvrščajo oziroma ali pripadajo kakšni novi podvrsti.

Najbolje raziskana je podvrsta fastidiosa, ki povzroča Pierceovo bolezen na trti. Dobro so raziskani tudi izolati podvrste pauca, ki povzročajo bolezen citrus variegated chlorosis v Braziliji. Izolati, ki se uvrščajo v podvrsti multiplex in sandyi, so slabo raziskani.

Različek, ki povzroča okužbe na oljkah v Italiji, spada v podvrsto X. fastidiosa ssp. pauca. Poimenovali so ga CoDiRO (Complesso del disseccamento rapido dell'olivo, kompleks hitrega propadanja oljk).

V Franciji povzročajo okužbe različki X. fastidiosa, ki spadajo v podvrsto X. fastidiosa ssp. multiplex. Podvrsta mulitplex ima številne različke, ki okužujejo različne gostiteljske rastline. Na lokaciji izbruha blizu italijanske meje je bila ugotovljena podvrsta pauca.
 
Okužba, ki je bila v Nemčiji ugotovljena na oleandru, pripada podvrsti fastidiosa. Pri nadaljnjem testiranju velikega števila rastlin so X. fastidiosa ugotovili le še na treh okrasnih rastlinah v rastlinjaku: rožmarin, Streptocarpus in Erysimum. Zato se šteje, da je okužba v Nemčiji izkoreninjena.
 
Na okuženih uvoženih rastlinah kavovca z izvorom iz Srednje Amerike je bilo v EU ugotovljenih več različkov, ki spadajo v podvrste pauca, fastidiosa in sandyi, nekateri različki pa ne spadajo v nobeno teh podvrst.
 
Bakterijo prenašajo žuželčji prenašalci, ki se hranijo v ksilemu. S sesanjem na okuženih rastlinah sprejmejo bakterijo in jo lahko takoj prenesejo na zdrave rastline. Žuželke pri prehranjevanju posrkajo tudi bakterijo, vendar ta ostane v prebavnem traktu in žuželka ni sistemično okužena. Okužijo se lahko že nimfe, a med levitvijo to kužnost izgubijo. Če pa bakterijo sprejmejo odrasle žuželke, ostanejo kužne do konca življenjske dobe. Poznavanje biologije prenašalcev je pomembno za razumevanje epidemiologije bolezni.
 
V Ameriki bakterijo X. fastidiosa prenašajo številni ksilofagni škržatki iz družine Cicadellidae ter nekatere vrste iz družin Aphrophoridae (med njimi je tudi navadna slinarica Philaenus spumarius) in Clastopteridae. Navadna slinarica za prenos X. fastidiosa v Ameriki ni posebej pomembna.
 
V Italiji so ugotovili, da X. fastidiosa učinkovito širi navadna slinarica, ki je polifag. Ta je splošno razširjena in pogosta po vsej Evropi in tudi pri nas. Žuželka živi na številnih gojenih in prosto rastočih rastlinah, tako na zelnatih rastlinah kot tudi na grmovju in drevju. Znano je, da se v oljčnikih v Italiji navadna slinarica spomladi zadržuje v oljčnikih na podrasti, ko pa se ta zaradi visokih temperatur konec pomladi posuši, letijo žuželke v krošnje oljk in takrat začnejo širiti okužbo. Biologija navadne slinarice še ni povsem raziskana. Nedavno so ugotovili, da okužbo lahko preneseta tudi žuželki Phylaenus italosignus in Neophilaenus campestris, vendar po vsej verjetnosti nista tako učinkovita prenašalca kot navadna slinarica. Raziskave v zvezi s tem še potekajo.

V Franciji in Španiji vloga žuželčjih prenašalcev pri širjenju X. fastidiosa ni tako dobro raziskana kot v Italiji.

Bolezenska znamenja

Bolezenska znamenja so pri različnih gostiteljskih rastlinah različna, na splošno pa se pojavljajo ožigi in nato sušenje listov ter napredujoče odmiranje posameznih delov rastlin. Bolezenska znamenja so posledica razmnoževanja bakterij v vodovodnih prevodnih tkivih (ksilemu), ki preprečujejo pretok vode in hranilnih snovi ter povzročajo odmiranje prevodnega tkiva. Nekatere gostiteljske rastline lahko propadejo.
 
Nekatere okužene rastline ne kažejo bolezenskih znamenj in zato predstavljajo nevaren vir okužb.
 
Od okuženih rastlin v Italiji so bolezenska znamenja med drugimi kazale naslednje: oljka (Olea europaea), oleander (Nerium oleander), mandljevec (Prunus dulcis), češnja (Prunus avium), mirta (Myrtus communis), rožmarin (Rosmarinus officinalis), mirtolistna grebenuša (Polygala myrtifolia), navadna žuka (Spartium junceum), Acacia saligna, Westringia fruticosa, Cistus creticus, Grevilea juniperina. Okužene rastline, ki niso kazale simptomov: divji špargelj (Asparagus acutifolius), zimzelen (Vinca), madagaskarski zimzelen (Catharanthus), kozja češnja (Rhamnus alaternus), Euphorbia terracina, Westringia glabra. V Italiji je obsežno propadanje bakterija povzročila le na oljkah.
 
V Franciji so okužene rastline večinoma kazale bolezenska znamenja (sušenje, propadanje rastlin).
 
Na okuženih rastlinah kavovca so bila bolezenska znamenja netipična (podobne znake povzročajo tudi pomanjkanja hranil) ali pa jih sploh ni bilo.

Možnost zamenjave na oljkah: Sušenje posameznih tanjših vej je lahko tudi posledica poškodb, ki jih v začetku poletja z odlaganjem jajčec povzroča škržad Tettigetta brullei.

Posamezne veje se lahko sušijo zaradi poškodb, ki jih z vrtanjem rovov v stržen vej delajo gosenice modrega sitca (Zeuzera pyrina).

V okuženih oljkah v Italiji so bile ugotovljene tudi glive iz rodov Phaeoacremonium in Pheomoniella.

V Ameriki X. fastidiosa povzroča hude bolezni gojenih rastlin, med njimi so Pierceova bolezen na trti, peach phony disease na breskvi in citrus variegated chlorosis na agrumih.

Pri Pierceovi bolezni na trti se najprej pojavijo ožigi na listih in sušenje njihovih delov, ki se širi. Posušeni listi nato odpadejo, značilno je, da peclji ostanejo na rastlini, okužene rozge pa slabo dozorevajo. Okužene trte kasneje odganjajo, poganjki so zakrneli in klorotični. V letu ali dveh okužene trte propadejo.
 
Okužene breskve (phony peach disease) imajo zakrnelo rast. Stranski poganjki rastejo horizontalno ali se povesijo, krošnja je bolj kompaktna in ima okrogel ter zgoščen videz. Listi in cvetovi se pojavijo bolj zgodaj, listi ostanejo na drevesu dlje kot pri neokuženih rastlinah. Okužena drevesa slabše rodijo, plodovi so manjši. Po 3 do 5 letih okuženi nasadi povsem izgubijo ekonomsko vrednost.
 
Pri agrumih (citrus variegated chlorosis) se bolezenska znamenja pojavijo lahko že v drevesnici ter do starosti od 7 do 10 let. Drevesa, starejša od 15 let, so redko prizadeta v celoti. Na listih se pojavijo na spodnji strani lezije, na zgornji strani pa klorotične pege. Na okuženih drevesih propadejo posamezne veje, ne pa tudi cela drevesa. Plodovi so drobnejši in zaradi trde kože niso uporabni za predelavo.

Gostiteljske rastline

Bakterija X. fastidiosa je bila v svetu ugotovljena na več kot 350 različnih rastlinskih vrstah, velika večina med njimi so drevesa, grmovnice in druge večletne rastline. Okuži pa lahko tudi enoletne rastline. X. fastidiosa je povzročitelj nevarnih bolezni na številnih gospodarsko pomembnih gojenih rastlinah v Severni, Srednji in Južni Ameriki ter na Tajvanu: na trti (Pierceova bolezen), breskvah (peach phony disease), slivah (plum leaf scald), agrumih (citrus variegated chlorosis), pa tudi na oleandru, mandljevcu, kavovcu, na ameriškem orehu in tudi na številnih okrasnih drevesih.

Oljka (Olea) je bila v literaturi v preteklosti redko omenjena med gostiteljskimi rastlinami. Ožigi in propadanje vej na oljkah zaradi X. fastidiosa je tudi v ZDA (Kalifornija) razmeroma novo in še ni docela pojasnjeno. Nedavno se je propadanje oljk zaradi X. fastidiosa pojavilo v Braziliji.

Različne podvrste X. fastidiosa imajo različne gostiteljske rastline. Največje število gostiteljskih rastlin je doslej poznanih  pri podvrsti X. fastidiosa ssp. multiplex.

V Evropi je bila X. fastidiosa doslej ugotovljena na več kot 70 rastlinskih vrstah oz. rodovih. Ugotovljeni so bili različki, ki spadajo v podvrste pauca, multiplex in fastidiosa.

V Italiji je bila bakterija ugotovljena oljkah ter tudi na številnih okrasnih in prosto rastočih rastlinah. Okužene so bile tudi češnje in mandljevci.

V Franciji so bile okužene številne okrasne rastline, med njimi je bila mirtolistna grebenuša (Polygala myrtifolia), poleg teh pa tudi prosto rastoče rastline. Med okuženimi do sedaj ni bilo oljk.

V Španiji je bila na Balearskih otokih X. fastidiosa odkrita na mandljevcih, češnjah, na trti, figah in tudi na oljkah, poleg teh so bile okužene tudi okrasne rastline. V celinski Španiji (pokrajina Alicante) so bili do sedaj okuženi le mandljevci.V Italiji, Franciji in na Balearskih otokih je bila med okuženimi rastlinami mirtolistna grebenuša.

Seznam gostiteljskih rastlin

Gostiteljska rastlina Slovensko ime Družina Bolezenska znamenja Opombe
 X. fastidiosa ssp. fastidiosa
Cistus monspeliensis Cistaceae okrasna rastlina
Prunus avium češnja Rosaceae da sadno drevo
Streptocarpus Gesneriaceae okrasna rastlina
Erysimum šebenik Brassiceae okrasna rastlina
Vitis vinifera vinska trta Vitaceae
X. fastidiosa ssp. multiplex
Acacia dealbata Fabaceae
Acacia saligna Fabaceae
Acer pseudoplatanus beli javor Sapindaceae listnato drevo
Anthyllis hermaniae Fabaceae prosto rastoča, grm
Artemisia arborescens drevesasti pelin Asteraceae - okrasna rastlina
Asparagus acutifolius divji špargelj Asparagaceae - prosto rastoča rastlina
Calicotome villosa Fabaceae
Cercis siliquastrum navadni jadikovec, judeževo drevo Fabaceae okrasno drevo
Cistus creticus Cistaceae
Cistus monspeliensis - Cistaceae - okrasna rastlina
Cistus salviifolius - Cistaceae - okrasna rastlina
Coronilla glauca Fabaceae okrasna rastlina
Coronilla valentina valencijska šmarna detelja Fabaceae - okrasna rastlina
Cytisus scoparius reličnik Fabaceae - okrasna rastlina
Cytisus villosus Fabaceae - Okrasna rastlina
Euryops chrisanthemoides Asteraceae okrasna rastlina
Ficus carica figa Moraceae - sadno drevo
Fraxinus angustifolia ostrolisti jesen Oleaceae okrasno drevo
Genista  x spachiana (sin. Genista racemosus) - Fabaceae - okrasna rastlina
Genista corsica Fabaceae okrasna rastlina
Genista ephedroides - Fabaceae - okrasna rastlina
Hebe sp. hebe - okrasna rastlina
Helichrysum italicum laški smilj Asteraceae prosto rastoča rastlina
Lavandula angustifolia lavanda Lamiaceae - okrasna rastlina
Lavandula dentata lavanda Lamiaceae - okrasna rastlina
Lavandula stoechas lavanda Lamiaceae e - okrasna rastlina
Lavandula x allardii (sin. Lavandula x heterophylla) lavanda Lamiaceae okrasna rastlina
Metrosideros excelsa Myrtaceae okrasno drevo, Primorska
Myrtus communis navadna mirta Myrtaceae - okrasna rastlina
Pelargonium graveolens dišeča pelargonija Geraniaceae okrasna rastlina
Phagnalon saxatile Asteraceae prosto rastoča rastline
Polygala myrtifolia mirtolistna grebenuša Polygalaceae večinoma okrasna rastlina
Prunus avium češnja Rosaceae da sadno drevo
Prunus cerasifera mirabolana Rosaceae - okrasna rastlina
Prunus domestica sliva, češplja Rosaceae
Prunus cerasus višnja Rosaceae
Quercus suber hrast plutovec Fagaceae širokolistno drevo
Rosa canina navadni šipek Rosaceae prosto rastoča rastlina
Spartium junceum navadna žuka Fabaceae - okrasna rastlina
Westringia fruticosa Lamiaceae okrasna rastlina
X. fastidiosa ssp. pauca, različek CoDiRO
Acacia saligna - Fabaceae da okrasna rastlina
Asparagus acutifolius ostrolistni beluš (divji špargelj) Asparagaceae ne prosto rastoča rastlina, pogosta na Primorskem
Catharanthus madagaskarski zimzelen Apocynaceae ne okrasna rastlina
Chenopodium album bela metlika Amaranthaceae - prosto rastoča
Cistus creticus - Cistaceae da okrasna rastlina
Dodonea viscosa lepljiva dodonea Sapindaceae - okrasna rastlina
Eremophila maculata Scrophulariaceae okrasna rastlina
Erigeron bonariensis kodrasta hudoletnica Asteraceae - prosto rastoča
Erigeron sumatrensis - Asteraceae - prosto rastoča
Euphorbia terracina Euphorbiaceae ne prosto rastoča, pri nas ni poznana
Grevilea juniperina - Proteaceae da okrasna rastlina
Heliotropium europaeum navadna posočnica Boraginaceae prosto rastoča rastlina
Laurus nobilis navadni lovor Lauraceae - okrasna rastlina
Lavandula angustifolia lavanda, sivka Lamiaceae - okrasna rastlina
Lavandula stoechas sivka Lamiaceae okrasna rastlina
Myrtus communis navadna mirta Myrtaceae da okrasna rastlina (samo na Primorskem)
Myoporum insulare - Scrophulariaceae - okrasna rastlina
Nerium oleander oleander Apocynaceae da okrasna rastlina
Olea europaea oljka Oleaceae da
Pelargonium x fragrans pelargonija Geraniaceae okrasna rastlina
Phyllirea latifolia širokolistna zelenika Oleaceae zimzeleno drevo (Sredozemska rastlina)
Prunus avium češnja Rosaceae da
Rhamnus alaternus kozja češnja Rhamnaceae ne okrasna rastlina
Spartium junceum navadna žuka Fabaceae da prosto rastoča rastlina, pogosta na Primorskem
okrasna rastlina
Vinca zimzelen Apocynaceae ne okrasna rastlina
Westringia fruticosa - Lamiaceae da okrasna rastlina
Westringia glabra ne
Gostiteljske rastline, občutljive na različne podvrste X. fastidiosa
Calicotome spinosa
Coffea kavovec Rubiaceae včasih okrasna rastlina
Genista lucida Fabaceae prosto rastoča
Juglans regia navadni oreh Juglandaceae gojena rastlina
Lavandula dentata lavanda Laminaceae - okrasna rastlina
Nerium oleander oleander Apocynaceae da okrasna rastlina
Polygala myrtifolia mirtolistna grebenuša Polygalaceae da okrasna rastlina
Prunus dulcis mandljevec Rosaceae da sadna rastlina
Rhamnus alaternus kozja češnja Rhamnaceae okrasna rastlina
Rosmarinus officinalis navadni rožmarin Lamiaceae da prosto rastoča rastlina, pogosta na Primorskem
okrasna rastlina
V pošiljkah rastlin kavovca (Coffea) z izvorom iz Srednje Amerike je bilo v zadnjih letih v več državah članicah EU ugotovljenih več različkov, ki spadajo v podvrste pauca, fastidiosa in sandyi, nekateri različki pa ne spadajo v nobeno teh podvrst.
Podvrsta fastidiosa, ki v Ameriki povzroča Pierceovo bolezen, po podatkih iz literature tam lahko okuži več kot 130 gostiteljskih rastlin. Od teh jih več kot 50 raste v Evropi. Med njimi so številna drevesa, grmovnice, zelnate rastline in tudi trave iz naslednjih rodov oz. vrst (Vir: EFSA, 2013):
slovensko ime latinsko ime družina
javor Acer Aceraceae
divji kostanj Aesculus  Hippocastanaceae
divji pelin Artemisia Compositae
gluhi oves Avena fatua  Gramineae
stoklasa Bromus  Gramineae
metlika Chenopodium  Chenopodiaceae
agrumi Citrus  Rutaceae
beli trn Cotoneaster  Rosaceae
prstasti pesjak  Cynodon dactylon Poaceae
prstasti pesjak Cyperus  Cyperaceae
navadno korenje   Daucus carota var. sativa Apiaceae
krvavo rdeča srakonja   Digitaria sanguinalis Poaceae
navadna kostreba Echinochloa crus-galli  Poaceae
jagodnjak Fragaria  Rosaceae
jesen Fraxinus  Oleaceae
fuksija Fuchsia  Onagraceae
košeničica Genista  Leguminosae
bršljan Hedera helix  Araliaceae
sončnica Helianthus  Compositae
ječmen Hordeum  Gramineae
hortenzija Hydrangea  Hydrangeaceae
oreh   Juglans Juglandaceae
solata, ločika Lactuca  Compositae
grahor Lathyrus  Leguminosae
ljulka Lolium   Gramineae
kosteničevje Lonicera  Caprifoliaceae
majaron Majorana  Labiatae
jablana Malus  Rosaceae
slezenovec Malva  Malvaceae
kamilica, trirobka Matricaria  Compositae
meteljka Medicago  Leguminosae
medena detelja Melilotus  Leguminosae
melisa Melissa officinalis  Labiatae
menta   Mentha Labiatae
vinika   Parthenocissus Vitaceae
pelargonija Pelargonium  Geraniceae
čužka Phalaris  Gramineae
ozkolistni tropotec Plantago lanceolata  Plantaginaceae
zahodna platana Platanus occidentalis  Platanaceae
enoletna latovka Poa annua  Gramineae
dresen Polygonum   Polygonaceae
topol Populus  Saliaceae
koščičarji Prunus  Rosaceae
ognjeni trn   Pyracantha Rosaceae
hrast Quercus  Fagaceae
vrtnica, šipek Rosa  Rosaceae
rožmarin Rosmarinus officinalis  Lamiaceae
malina, robida Rubus  Rosaceae
kislica Rumex  Polygonaceae
vrba Salix  Saliaceae
bezeg Sambucus  Caprifoliaceae
muhvič Setaria  Gramineae
škrbinka Sonchus  Compositae
sirek Sorghum  Gramineae
španski bezeg Syringa  Oleaceae
detelja Trifolium  Leguminosae
kopriva Urtica  Urticaceae
jetičnik   Veronica Scrophulariaceae
grašica Vicia  Apocynaceae
zimzelen Vinca  Apocynaceae
trta Vitis  Vitaceae
bodič Xanthium  Compositae
V Ameriki so po podatkih iz literature znane številne gostiteljske rastline podvrst multiplex, pauca in sandyi. Podvrsta pauca je povzročitelj nevarne bolezni agrumov citrus variegated chlorosis. Velika večina gostiteljskih rastlin ne kaže bolezenskih znamenj. Bolezenska znamenja so kazale naslednje okužene rastline (Vir: EFSA, 2015):
Podvrsta X. fastidiosa Gostiteljske rastline Družina
multiplex  mandljevec Prunus dulcis Rosaceae
Encelia farinose Asteraceae
kadulja Salvia mellifera Lamiaceae
oljka Olea europaea Oleaceae
mirabolana Prunus cerasifera Rosaceae
sliva Prunus domestica Rosaceae
breskva Prunus persica Rosaceae
marelica Prunus armeniaca Rosaceae
zimzelen Vinca spp. Rosaceae
močviski hrast Quercus palustris Fagaceae
rdeči hrast Quercus rubra Fagaceae
hrast Quercus laevis Fagaceae
druge vrste Quercus Fagaceae
ameriški gumovec Liquidambar styraciflua Altingiaceae
kanadski jadikovec Cercis canadensis Fabaceae
jadikovec Cercis occidentalis Fabaceae
zahodna platana Platanus occidentalis Platanaceae
ameriški brest Ulmus americana Ulmaceae
brest Ulmus crassifolia Ulmaceae
pensilvanski jesen Fraxinus pennsylvanica Oleaceae
sončnica Helianthus annuss Asteraceae
trikrpa ambrozija Ambrosia trifida Asteraceae
Ratibida columnaris Asteraceae
gingko Gingko biloba Gingkoaceae
lagerstremija Lagerstroemia indica  Lythraceae
pauca  agrumi Citrus   Rutaceae
sandyi oleander Nerium oleander Apocynaceae
maslenica Hemerocallis Hemerocalliaceae
Jacaranda mimosifolia Bignoniaceae
velecvetna magnolija Magnolia grandiflora  Magnoliaceae

Geografska razširjenost

Bakterija X. fastidiosa je razširjena v Severni Ameriki (ZDA, Mehika) in Južni Ameriki (Argentina, Brazilija, Kostarika, Paragvaj, Venezuela) ter na Tajvanu. O najdbah so poročali tudi iz Irana in Indije. V Evropi so bili doslej ugotovljeni številni izbruhi X. fastidiosa ssp. pauca (različek CoDiRO) v Italiji v provinci Lecce v pokrajini Apulija na jugu Italije, bolezen pa se je razširila tudi v provinci Brindisi in Taranto. Razmejeno območje sedaj obsega celotno provinco Lecce ter del provinc Brindisi in Taranto.

Od 2015 dalje so bili številni izbruhi X. fastidiosa ssp. multiplex ugotovljeni ob obalah Korzike, okužbe pa so bile ugotovljene tudi na celinski Franciji na Azurni obali v okolici Nice in Toulona. V bližini meje z Italijo je bila ugotovljena X. fastidiosa ssp. pauca.

X. fastidiosa je bila ugotovljena leta 2016 tudi na Balearskih otokih, najprej na Mallorci, kasneje pa tudi na Ibizi in Menorci, kjer so odkrili okužbe na številnih lokacijah. Ugotovljene so bile podvrste X. fastidiosa ssp. fastidiosa, X. fastidiosa ssp. multiplex in X. fastidiosa ssp. pauca. X. fastidiosa je bila ugotovljena tudi v celinski Španiji v pokrajini Alicante in nedavno tudi v okolici Madrida, kjer je bila ugotovljena podvrsta multiplex.
 
X. fastidiosa ssp. fastidiosa je bila v letu 2016 ugotovljena v Nemčiji (zvezna dežela Saška), kjer so jo potrdili le na 4 okrasnih rastlinah.

V Sloveniji bakterijski ožig oljk še ni bil ugotovljen.

Širjenje bolezni in poti prenosa

Na večje razdalje se bolezen prenaša z okuženim sadilnim in razmnoževalnim materialom, zlasti sadikami in cepiči, lahko pa tudi z okuženimi žuželčjimi prenašalci.
 
Lokalno širijo okužbo žuželčji prenašalci, ki se hranijo v ksilemu in prenašajo bakterijo z okuženih na zdrave rastline.
 
Na izvornih območjih v Ameriki X. fastidiosa prenašajo različne vrste škržatkov iz družin Cicadellidae, Aphrophoridae in Clastopteridae. V Evropi za zdaj teh škržatkov ni.
 
Na območju izbruha v Italiji je edini do sedaj znani prenašalec bakterije X. fastidiosa navadna slinarica (Philaenus spumarius), ki spada v družino Aphrophoridae (prave slinarice) in je navzoča tudi v Sloveniji. V Italiji sta potencialna prenašalca tudi Phylaenus italosignus in Neophilaenus campestris, raziskave v zvezi s tem še potekajo. Potencialni prenašalci so tudi druge žuželke, ki se prehranjujejo z vsebino ksilema.
 
O prenašalcih na območju izbruha na Korziki za sedaj še ni natančnejših podatkov, prav tako tudi ne v Španiji.

Fitosanitarni ukrepi

Bakterija Xylella fastidiosa je uvrščena v prilogo I.A.II direkitve Sveta 2000/29/ES, kar pomeni, da je prepovedan njen vnos in širjenje v EU. Med karantenske spadajo tudi neevropske vrste družine Cicadellidae, ki so znani kot prenašalci Pierceove bolezni (ki jo povzroča Xylella fastidosa), npr.: Xyphon fulgida (sin. Carneocephala fulgida), Draeculacephala minerva in Graphocephala atropunctata, ki so uvrščeni v prilogo I.A.I zgoraj navedene direktive.
 
Zaradi izbruha X. fastidiosa na jugu Italije in nevarnosti njenega širjenja je Evropska komisija maja 2015 sprejela nujne ukrepe, ki jih določa Izvedbeni sklep št. 2015/789/EU  glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Well et Raju) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije. Zaradi novih izbruhov in novih gostiteljskih rastlin je bil ta sklep večkrat spremenjen, in sicer s sklepi št. 2015/2417/EU2016/764/EU, 2017/2352/EU2018/927/EU in nazadnje z Izvedbenim sklepom št.  2018/1511/EU.

Da bi dovolj zgodaj odkrili morebitne izbruhe, vse države članice na svojem ozemlju izvajajo program preiskave, s katero ugotavljajo morebitno navzočnost X. fastidiosa. Slovenija izvaja program preiskave vsako leto od leta 2014 dalje.

Pri izvajanju programa preiskave je treba upoštevati tehnične smernice, ki jih je skupaj z državami članicami pripravila Evropska komisija. Izvedbeni sklep določa tudi podatkovno zbirko laboratorijskih metod, ki se lahko uporabljajo za detekcijo X. fastidiosa. Podatkovna baza je objavljena na spletni strani Evropske komisije.

Ukrepi so namenjeni temu, da bi bolezen izkoreninili in preprečili njeno širjenje na nova območja. Zato mora država v primeru laboratorijske potrditve te bolezni določiti razmejeno območje, ki ga sestavljata okuženo območje in varovalni pas, ki mora biti širok najmanj 5 km, v izjemnih primerih pa najmanj 1 km. V razmejenem območju je treba izvajati ukrepe izkoreninjenja, ki vključujejo med drugim odstranitev okuženih rastlin, preventivno odstranitev gostiteljskih rastlin v 100 m pasu okoli vseh okuženih rastlin ter testiranje, in zatiranje prenašalcev.

Razmejenega območja ni treba določiti, če je bila okužena rastlina nedavno vnesena od drugod in se okužba še ni mogla razširiti v okolico.

V primeru, ko bolezni ni več mogoče izkoreniniti, je treba izvajati ukrepe zadrževanja. V tem primeru so ukrepi namenjeni temu, da se bolezen ne bi razširila na nova območja. Ukrepe zadrževanja izvajajo v Apuliji, na Korziki in na Balearskih otokih
 
Izvedbeni sklep določa tudi stroge pogoje za uvoz določenih rastlin (razen semen) iz tretjih držav. V ta seznam je vključenih več kot 200 rastlinskih vrst oziroma rodov, to so rastline, na katerih je bila ugotovljena okužba z bakterijo X. fastidiosa v Evropi ter rastline, na katerih je bila ugotovljena okužba drugod po svetu. Te rastline so navedene v prilogi I Izvedbenega sklepa.
 
Za več kot 200 rastlinskih vrst oziroma rodov (rastline iz priloge I izvedbenega sklepa, razen semen, sklep določa tudi stroge pogoje za premeščanje iz razmejenih območij v EU, te se lahko premeščajo le z odobrenih enot pridelave, če bi izpolnjevale te pogoje. Posebej so določeni pogoji za rastline, ki so bile vzgojene v pogojih "in vitro". Izjemoma se iz razmejenih območij lahko premeščajo tudi rastline za saditev trte (Vitis) v stanju mirovanja, če je bilo pred premeščanjem opravljeno tretiranje z vročo vodo. Omejitve za premeščanje iz razmejenega območja v Italiji ne veljajo za naslednje kultivarje vinske trte, ki so navedeni v prilogi III Izvedbenega sklepa: Cabernet Sauvignon, Negroamaro in Primitivo. Rastline morajo biti opremljene z rastlinskim potnim listom.

V skladu z Izvedbenim sklepom morajo vse gostiteljske rastline X. fastidiosa za saditev, ki NE izvirajo iz razmejenih območij, pri premeščanju v EU imeti rastlinski potni list. To so rastlinske vrste oziroma rodovi, v katerih je bila v EU do sedaj ugotovljena okužba s X. fastidiosa; navedene so v podatkovni bazi, ki jo vzdržuje Evropska komisija na spletni strani. Seznam sedaj vključuje več kot 70 rastlin.

Od 1. marca 2018 dalje pa mora biti za rastline za saditev kavovca (Coffea), nazobčane sivke (Lavandula dentata), oleandra (Nerium oleander),  oljke (Olea europaea), mirtolistne grebenuše (Polygala myrtifolia) in mandljevca (Prunus dulcis), ki so bolj občutljive na okužbo z bakterijo Xylella fastidiosa (ki izvirajo iz razmejenega območja), pred premeščanjem za izdajo rastlinskega potnega lista opravljeno laboratorijsko testiranje v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe ISPM 31.

Sprememba izvedbenega sklepa v oktobru 2018 določa, da mora biti pred prvim premeščanjem z enote pridelave in sicer čim bližje času premeščanje vsak lot rastlin za saditev Polygala myrtifolia dodatno uradno pregledan. Obenem mora biti opravljeno vzorčenje in testiranje v skladu z ISPM 31 tako, da se lahko z 99 % zanesljivostjo ugotovi navzočnost 5 % okuženih rastlin. Pri tem je treba upoštevati Tehnične smernice za izvajanje programa preiskave X. fastidiosa.

Premeščanje določenih gostiteljskih rastlin iz razmejenih območij EU

Rastline, navedene v prilogi I Izvedbenega sklepa št. 2015/789/EU, spremenjenega z izvedbenimi sklepi 2015/2417/EU, 2016/764/EU in 2017/2352/EU, se ne smejo premeščati iz razmejenih območij v EU (glej povezavo), razen če izpolnjujejo stroge pogoje, ki so med drugim:

  • so pridelane na registriranih mestih pridelave, ki so pod uradnim nadzorom;
  • na enoti pridelave, kjer so rasle te rastline, ni bila ugotovljena okužba z bakterijo Xylella fastidiosa in na njej niso bili navzoči njeni žuželčji prenašalci;
  • proti tem prenašalcem je bilo izvedeno ustrezno tretiranje;
  • enota pridelave je fizično zaščitena pred vnosom te bakterije in njenih prenašalcev;
  • enoto pridelave obdaja 100 m pas, v katerem se izvajajo uradni pregledi in so takoj odstranjene morebitne okužene rastline; v tem pasu morajo biti opravljena tudi tretiranja proti žuželčjim prenašalcem;
  • na teh rastlinah so bila na enoti pridelave v času rasti opravljena laboratorijska testiranja na navzočnost bakterije X. fastidiosa;
  • laboratorijska testiranja so bila opravljena tudi neposredno pred premeščanjem v skladu z ISPM 31 in sicer tako, da z 99 % zanesljivostjo ugotovi navzočnost 1 % ali več okuženih rastlin.
     
    Do sedaj teh pogojev ni izpolnjevala še nobena enota pridelave.

Odstopanje od zgoraj navedenih pogojev velja za rastline trte (Vitis), ki se lahko premeščajo  iz razmejenega območja v stanju mirovanja, če je bilo opravljeno tretiranje z vročo vodo v skladu z ustreznim EPPO standardom (50 stopinj 45 minut).

Zgoraj navedeni pogoji ne veljajo za rastline, ki so bile vzgojene v pogojih »in vitro« ter za premeščanje trte iz razmejenega območja v Italiji in sicer za naslednje sorte: Cabernet Sauvignon, Negroamaro in Primitivo (priloga III izvedbenega sklepa št. 2017/2352/EU).

Izvedbeni sklep posebej določa tudi pogoje za premeščanje rastlin iz priloge I izvedbenega sklepa z izvorom iz razmejenega območja, ki so bile vzgojene v pogojih »in vitro«.

Dobavitelji, ki premeščajo rastline iz priloge I iz razmejenega območja, morajo za vsako partijo rastlin hraniti dokumentacijo. O premeščanju morajo obvestiti uradni odgovorni organ v svoji državi članici, ta pa obvesti uradni odgovorni organ za zdravje rastlin v državi članici, kamor se rastline premeščajo (pri nas je to Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin).
 
O prejetju takih rastlin mora prejemnik obvestiti uradni odgovorni organ v svoji državi, pri nas je treba v takem primeru obvestiti Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
 
Države članice morajo opravljati uradni nadzor nad premeščanjem rastlin iz priloge I, ki se premeščajo iz razmejenih območij v EU. V primeru, če rastline ne bodo izpolnjevale predpisanih posebnih zahtev, bodo takoj uničene.

Premeščanje gostiteljskih rastlin, ki ne izvirajo iz razmejenih območij EU

Izvedbeni sklep določa, da morajo vse gostiteljske rastline bakterije Xylella fastidiosa za saditev, ki ne izvirajo iz razmejenih območij, pri premeščanju v EU imeti rastlinski potni list. Ta določba velja za rastlinske vrste oziroma rodove, v katerih je bila v EU do sedaj ugotovljena okužba s X. fastidiosa; navedene so v podatkovni bazi Evropske komisije. Seznam sedaj vključuje več kot 70 rastlin.

V seznamu so ločeno navedene rastline, ki so v EU gostiteljske rastline posameznih povrst X. fastidiosa: pauca, multiplex in fastidiosa. Posebej so v seznamu navedene gostiteljske rastline, v katerih so bile v EU ugotovljene različne podvrste X. fastidiosa.

Rastlinski potni list se zahteva za rastline za profesionalne kupce oziroma je potreben do maloprodaje. Ni potreben za rastline, ki so za lastno uporabo.

Seznam gostiteljskih rastlin, za katere se za premeščanje v EU zahteva rastlinski potni list, je objavljen na spletni strani Evropske komisije.

Obvezno testiranje rastlin pred premeščanjem iz razmejenih območij

Izvedbeni sklep določa, da mora biti od 1. marca 2018 dalje pred premeščanjem za izdajo rastlinskega potnega lista za rastline za saditev opravljeno laboratorijsko testiranje in sicer za vrste oziroma rodove, ki so bolj občutljivi na okužbo z bakterijo Xylella fastidiosa in ne izvirajo iz razmejenih območij:

  • kavovec (Coffea),
  • nazobčana sivka (Lavandula dentata),
  • oleander (Nerium oleander),  
  • oljka (Olea europaea),
  • mirtolistna grebenuša (Polygala myrtifolia) in
  • mandljevec (Prunus dulcis).

Testiranje mora biti opravljeno v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe ISPM 31 in sicer tako, da se uporabi shema vzorčenja, s katero je mogoče z 99 % zanesljivostjo ugotoviti stopnjo morebitnih okužb s X. fastidiosa v višini 5 %. Vzorce odvzame ob uradnih pregledih fitosanitarni inšpektor.

Zakonodaja EU

Izvedbeni sklep komisije 2015/789 z dne 18. maja 2015 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (UL L 125, 21. maj 2015); prečiščeno besedilo (11. oktober 2018)

  • Izvedbeni sklep komisije 2018/1511 z dne 9. oktobra 2018 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2015/789 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (UL L 255, 11. oktober 2018)
  • Izvedbeni sklep komisije 2018/927 z dne 27. junija 2018 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2015/789 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (UL L 164, 29. junij 2018)
  • Izvedbeni sklep komisije 2017/2352 z dne 14. decembra 2017 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2015/789 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (UL L 336, 16. december 2017)
  • Izvedbeni sklep komisije 2016/764 z dne 12. maja 2016 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2015/789 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (UL L 126, 14. maj 2016, besedilo)
  • Izvedbeni sklep komisije 2015/2417 z dne 17. decembra 2015 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2015/789 glede ukrepov za preprečevanje vnosa organizma Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije (UL L 333, 19. december 2015)
Iskalnik