Skoči do osrednje vsebine

Bakterijski ožig oljk je karantenska bolezen, ki okužuje oljke in številne gojene in prosto rastoče rastline. Gre za eno najhujših bolezni lesnatih rastlin, okužene rastline hirajo in v nekaterih primerih tudi propadajo. Na okuženih rastlinah se pojavijo ožigi, nato sušenje listov ter napredujoče odmiranje posameznih delov rastlin. Nekatere okužene rastline ne kažejo bolezenskih znamenj. Okužbe se na večje razdalje lahko širijo z okuženimi rastlinami, z okuženih na zdrave rastline pa bakterije prenašajo žuželčji prenašalci.

Foto: Erika Orešek

Opis in biologija

Xylella fastidiosa je Gram-negativna, aerobna paličasta bakterija, brez bičkov, z značilno nagubanimi celičnimi stenami in ne formira spor. Njena povprečna velikost je 0,1-0,5 x 1-5 µm. Bakterije se zadržujejo in razmnožujejo v vodovodnem (ksilemskem) prevodnem tkivu v listih, steblih oziroma deblih in koreninah, preprečujejo pretok vode in hranilnih snovi ter povzročajo odmiranje prevodnega tkiva. Optimalna temperatura za rast bakterij je od 26 do 28°C. Temperatura je lahko omejitveni dejavnik za njeno razmnoževanje.

Xylella fastidiosa je genetsko zelo raznolika vrsta s številnimi različki. Doslej je znanih 6 podvrst X. fastidiosaX. fastidiosassp. fastidiosaX. fastidiosassp. paucaX. fastidiosa ssp. multiplexX. fastidiosa ssp. sandyiX. fastidiosa ssp. morus in X. fastidiosa ssp. tashke. Posamezne podvrste lahko okužijo različne gostiteljske rastline. Tudi znotraj omenjenih podvrst so znani različni genotipi. Poleg teh podvrst so znani še številni različki, ki še niso raziskani in ni znano, v katero podvrsto se uvrščajo oziroma ali pripadajo kakšni novi podvrsti.

Najbolje raziskana je podvrsta fastidiosa, ki povzroča Piercevo bolezen na trti. Dobro so raziskani tudi izolati podvrste pauca, ki povzročajo bolezen Citrus variegated chlorosis v Braziliji. Izolati, ki se uvrščajo v podvrsti multiplex in sandyi, so manj raziskani.

Različek, ki povzroča okužbe na oljkah v Italiji, spada v podvrsto X. fastidiosa ssp. pauca. Poimenovali so ga Complesso del disseccamento rapido dell'olivo (CoDiRO, kompleks hitrega propadanja oljk).

V Franciji povzročajo okužbe večinoma različki X. fastidiosa, ki spadajo v podvrsto multiplex..
 
V Nemčiji je bila na oleandru ugotovljena podvrsta fastidiosa. Okužba je bila izkoreninjena.
 
Na okuženih uvoženih rastlinah kavovca z izvorom iz Srednje Amerike je bilo v EU ugotovljenih več različkov, nekateri spadajo v podvrste paucafastidiosa in sandyi.
 
Bakterijo prenašajo žuželčji prenašalci, ki se hranijo v ksilemu. S sesanjem na okuženih rastlinah sprejmejo bakterijo in jo lahko takoj prenesejo na zdrave rastline. Žuželke pri prehranjevanju posrkajo tudi bakterijo, vendar ta ostane v prebavnem traktu in žuželka ni sistemično okužena. Okužijo se lahko že nimfe, a med levitvijo kužnost izgubijo. Če pa bakterijo sprejmejo odrasle žuželke, ostanejo kužne do konca življenjske dobe. Poznavanje biologije prenašalcev je pomembno za razumevanje epidemiologije bolezni.
 
V Ameriki bakterijo X. fastidiosa prenašajo številni ksilofagni škržatki iz podreda Cicadomorpha (cvrčeči škržadi) in sicer iz družin Cicadellidae,  Aphrophoridae in Membracidae.

Xylella fastidiosa povzroča hude bolezni številnih gospodarsko pomembnih gojenih lesnatih rastlin in s tem veliko gospodarsko, okoljsko in tudi socialno škodo. Taki primeri so sušenje oljk v Apuliji v južni Italiji, propadanje trte v Kaliforniji zaradi Pierceve bolezni ter v Ameriki tudi bolezen Citrus variegated chlorosis in lažna bolezen breskev (Phony peach disease). Povzroča tudi sušenje pri oleandru, mandljevcu, kavovcu, na ameriškem orehu in tudi na številnih okrasnih drevesih.

Bolezenska znamenja

Splošna bolezenska znamenja: na okuženih rastlinah se pojavijo venenje, ožigi in nato sušenje listov ter napredujoče odmiranje posameznih delov krošnje. To se pozneje lahko razširi na celo rastlino, ki zaradi tega lahko odmre. Lahko se pojavi tudi zakrnela rast. Bolezenska znamenja se lahko razlikujejo pri različnih rastlinah ter so odvisna od različkov bakterije X. fastidiosa.

Slike bolezenskih znamenj so na spletni strani: http://photos.eppo.org/index.php/album/84-xylella-fastidiosa-xylefa.

Bolezenska znamenja pri oljkah: značilno je sušenje listov, vej in delov krošnje. V zgodnjih fazah bolezni se sušijo veje v višjih delih krošenj, kasneje sušenje zajame celotno krošnjo. Najprej se začnejo sušiti listi, ožig se najprej pojavi na konicah listov in se razširi proti peclju. Sledi sušenje poganjkov in celih vej. Posušeni listi ostanejo na vejah do jeseni. Pri bolj občutljivih sortah se drevesa posušijo v nekaj letih od pojava prvih simptomov. Če taka drevesa močno porežemo, še posebej drevesa, ki so stara več sto let, po rezi močno odženejo, vendar poganjki ovenijo in se posušijo.

Bolezenaks znamenja pri mirtolistni grebenuši: ta rastlina je ena najpogosteje okuženih rastlin na območju izbruhov v EU. Na okuženih rastlinah se pojavi ožig na konicah listov, sledi sušenje celotnih listov.  

Bolezenska znamenja na kavovcih: kavovci so lahko brez bolezenskih znamenj ali pa so ta netipična. Bolezenska znamenja vključujejo ožig listov, pri katerem se sprva pojavljajo vlažne nekroze na dnu in ob glavni listni žili. Pogostejša so bolezenska znamenja ‘crespera’, ki vključujejo pritlikavost, kloroze listov, deformacije novih poganjkov in listov, uvihavanje listnih robov, ukrivljena rast glavnih listnih žil (različna velikost listnih polovic), cepljenje glavne listne žile, odpadanje listov s stranskih poganjkov ter rast novih poganjkov s kodrastimi listi (Montero-Astua in sod., 2008).

Bolezenska znamenja na vinski trti - Pierceva bolezen: bolezenska znamenja največkrat opazimo pozno poleti in v jeseni, ko so temperature višje, rastline pa imajo manj vode. Na listnih robovih se najprej pojavi rahla kloroza, ki preide v venenje.  Ta del lista se kasneje posuši in odmre. Zelo intenzivno rumeno ali rdeče je obarvan prehod med zdravim in nekrotiziranim tkivom. Z napredovanjem bolezni se listi lahko popolnoma posušijo, vendar ne odpadejo v celoti – listni pecelj ostane na poganjku.  Poganjki  na okuženi trti slabo dozorevajo, to opazimo najpogosteje v obliki razbarvanj z značilnimi »zelenimi otoki« med rjavim dozorelim lesom.  Značilno je venenje in sušenje celih grozdov ali njihovih delov. Močno okužene rastline lahko odmrejo v letu ali dveh (Hopkins, 1981).


Nekatere okužene rastline ne kažejo bolezenskih znamenj in zato predstavljajo nevaren vir okužb.
 
V Apuliji v Italiji so bolezenska znamenja med drugimi kazale naslednje okužene rastline: oljka (Olea europaea), oleander (Nerium oleander), mandljevec (Prunus dulcis), češnja (Prunus avium), mirta (Myrtus communis), rožmarin (Rosmarinus officinalis), mirtolistna grebenuša (Polygala myrtifolia), navadna žuka (Spartium junceum), Acacia salignaWestringia fruticosaCistus creticusGrevilea juniperina.

Okužene rastline, ki v Apuliji niso kazale simptomov: divji špargelj (Asparagus acutifolius), zimzelen (Vinca), madagaskarski zimzelen (Catharanthus), kozja češnja (Rhamnus alaternus), Euphorbia terracinaWestringia glabra. V Italiji je bakterija obsežno propadanje bakterija povzročila le na oljkah.
 
V Franciji so okužene rastline večinoma kazale bolezenska znamenja (sušenje, propadanje rastlin).

V Španiji so znake propadanja opazili predvsem na mandljevcih.
 
Okužene breskve (lažna bolezen breskev, Phony peach disease, ki se pojavlja v Ameriki) imajo zakrnelo rast. Stranski poganjki rastejo horizontalno ali se povesijo, krošnja je bolj kompaktna in ima okrogel ter zgoščen videz. Listi in cvetovi se pojavijo bolj zgodaj, listi ostanejo na drevesu dlje kot pri neokuženih rastlinah. Okužena drevesa slabše rodijo, plodovi so manjši. Po 3 do 5 letih okuženi nasadi povsem izgubijo ekonomsko vrednost.

Podobna bolezenska znamenja na listih oljk so lahko tudi posledica fizioloških motenj, kot je npr. stres zaradi pomanjkanja vode ali pri prehrani rastline, npr. pomanjkanje kalija. Sušenje posameznih tanjših vej je lahko tudi posledica poškodb, ki jih v začetku poletja z odlaganjem jajčec povzročajo škržati Tettigetta brullei, Lyristes plebejus ali Cicada orni in oljkova vejična hržica (Rosseliella oleisuga). Posamezne veje se lahko sušijo zaradi poškodb, ki jih z vrtanjem rovov v stržen vej delajo gosenice modrega sitca (Zeuzera pyrina). Vendar  zgoraj opisani vzroki sušenja ne izključujejo okužbe s Xylella fastidiosa.

Sušenje vej pri oljkah lahko povzročijo tudi glive rodov Pheoacremonium in Pheomoniella.

Gostiteljske rastline

Bakterija X. fastidiosa okužuje veliko število gostiteljskih rastlin, velika večina med njimi so drevesa, grmovnice in druge večletne rastline, okuži pa lahko tudi enoletne rastline. 

Okužba s X. fastidiosa je bila v svetu doslej ugotovljena na več kot 590 različnih rastlinskih vrstah iz 275 rodov oziroma 85 družin.

Posamezne podvrste X. fastidiosa oziroma različni različki po svetu in tudi v Evropi okužujejo različne gostiteljske rastline.

Celoten seznam gostiteljskih rastlin, na katerih je bila v svetu do sedaj ugotovljena X. fastidiosa, je v podatkovni bazi, ki jo je pripravila EFSA (2019):  https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.2903/j.efsa.2020.6114

Ta seznam se bo tudi v bodoče dopolnjeval z novimi ugotovitvami.

Različne podvrste X. fastidiosa okužujejo različne gostiteljske rastline. Največje število gostiteljskih rastlin je doslej v svetu poznanih  pri podvrsti multiplex.

V Evropi je bila X. fastidiosa doslej ugotovljena na več kot 120 gostiteljskih rastlinah. Ugotovljeni so bili različki, ki spadajo v podvrste paucamultiplex in fastidiosa.

V EU so bile med drugimi pogosto okužene naslednje rastline: oljka (Olea europaea), mirtolistna grebenuša (Polygala myrtifolia), oleander (Nerium oleander), rožmarin (Rosmarinus officinalis), mirta (Myrtus communis), ostrolistni beluš (Asparagus officinalis), navadna žuka (Spartium junceum), nekatere vrste sivke (Lavandula), mandljevec (Prunus dulcis).

Oljka je bila v literaturi v preteklosti redko omenjena med gostiteljskimi rastlinami. Propadanje oljk zaradi X. fastidiosa se je v zadnjih letih pojavilo tudi v Braziliji.

Seznam rastlin, v katerih je bila v svetu ugotovljena naravna okužba s podvrstami X. fastidiosa: fastidiosa, multiplex in pauca (seznam je v prilogi II Izvedbene uredbe 2019/1201 o ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja bakterije Xylella fastidiosa) vključno s podatkom o najdbah v EU in o pogostosti pojavljanja teh rastlin v Sloveniji.

Geografska razširjenost

Bakterija X. fastidiosa je razširjena v Severni Ameriki (ZDA, Mehika) in Južni Ameriki (Argentina, Brazilija, Kostarika, Paragvaj, Venezuela) ter na Tajvanu. O najdbah so poročali tudi iz Irana in Indije.

V Evropi so bili doslej ugotovljeni izbruhi v Italiji, Franciji, Španiji in na Portugalskem. Bakterija je bila ugotovljena tudi v Nemčiji, kjer pa je bil izbruh izkoreninjen. Okužene rastline so bile ugotovljene tudi v drevesnicah v Španiji, Franciji in Belgiji.

Italija: od leta 2013 dalje so bili ugotovljeni številni izbruhi X. fastidiosa ssp. pauca (različek CoDiRO) v provinci Lecce v pokrajini Apulija na jugu Italije, bolezen pa se je razširila tudi v provinci Brindisi in Taranto. Razmejeno območje sedaj obsega celotno provinco Lecce ter del provinc Brindisi in Taranto. Manjši izbruh je bil ugotovljen tudi v Toskani, tam je bila ugotovljena podvrsta multiplex.

Francija: od 2015 dalje so bili številni izbruhi X. fastidiosa ssp. multiplex ugotovljeni ob obalah Korzike, okužbe pa so bile ugotovljene tudi na celinski Franciji v pokrajini PACA (Provence-Alpes-Côte d'Azur, Provansa-Alpe-Azurna obala).  Nedavno je bila X. fastidiosa ugotovljena tudi v pokrajini Akvitanija.

Španija: X. fastidiosa je bila ugotovljena leta 2016 na Balearskih otokih, najprej na Mallorci, kasneje pa tudi na Ibizi in Menorci, kjer so odkrili okužbe na številnih lokacijah. Ugotovljene so bile podvrste  fastidiosaX. multiplex in  pauca. Podvrsta multiplex je bila ugotovljena tudi v celinski Španiji v pokrajini Alicante ter v okolici Madrida.

Portugalska: bakterija je bila leta 2019 odkrita v okolici Porta. Ugotovljena je bila podvrsta multiplex.
 
X. fastidiosa ssp. fastidiosa je bila v letu 2016 ugotovljena v Nemčiji (zvezna dežela Saška), kjer so jo potrdili le na 4 okrasnih rastlinah. Okužba je tam izkoreninjena.

V skladu z EU predpisi o ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja bakterije Xylella fastidiosa izvajamo tudi v Sloveniji program preiskave za ugotavljanje navzočnosti bakterije. V Sloveniji bakterijski ožig oljk še ni bil ugotovljen.

Širjenje bolezni in poti prenosa

Na večje razdalje se bolezen prenaša z okuženim sadilnim in razmnoževalnim materialom (sadike, cepiči, podlage, potaknjenci), lahko pa tudi z okuženimi žuželčjimi prenašalci.
 
Lokalno širijo okužbo žuželčji prenašalci, ki se hranijo v ksilemu in prenašajo bakterijo z okuženih na zdrave rastline.
 
Na izvornih območjih v Ameriki bakterijo X. fastidiosa prenašajo različne vrste škržatkov iz družin Cicadellidae, Aphrophoridae in Membracidae.  V družino Aphrophoridae (prave slinarice) spada tudi navadna slinarica (Philaenus spumarius),  ki je navzoča tudi v Ameriki, tam za prenos X. fastidiosa  ni posebej pomembna.
  
Na območju izbruha v Italiji je najpomembnejši prenašalec bakterije X. fastidiosa navadna slinarica, ki je splošno razširjena in pogosta po vsej Evropi in tudi pri nas. Žuželka živi na številnih gojenih in prosto rastočih rastlinah, tako na zelnatih rastlinah kot tudi na grmovju in drevju. Znano je, da se v oljčnikih v Italiji navadna slinarica spomladi zadržuje na podrasti, ko pa se ta zaradi visokih temperatur konec pomladi posuši, letijo odrasle žuželke v krošnje oljk in takrat začnejo širiti okužbo.

V Apuliji  sta potencialna prenašalca tudi Phylaenus italosignus in Neophilaenus campestris. Na Korziki je bila bakterija ugotovljena v navadni slinarici, v pokrajini Alicante v Španiji pa v navadni slinarici in v vrsti N. campestris, vendar tam o prenosu ni toliko znanega kot v Apuliji v Italiji.

Potencialni prenašalci so tudi druge žuželke, ki se prehranjujejo z vsebino ksilema.

Fitosanitarni ukrepi

Bakterija Xylella fastidiosa je uvrščena v del A priloge II Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072  kar pomeni, da je uvrščena med karantenske škodljive organizme v EU. Med karantenske spadajo tudi neevropske vrste družine Cicadellidae, ki so znani kot prenašalci Pierceve bolezni, ki jo povzroča Xylella fastidosa ssp. fastidiosa, kot so npr.: Xyphon fulgida (sin. Carneocephala fulgida), Draeculacephala minerva in Graphocephala atropunctata, ki so prav tako uvrščeni v del A priloge II zgoraj navedene uredbe.
 
Zaradi izbruha X. fastidiosa na jugu Italije in nevarnosti njenega širjenja je Evropska komisija že v februarju 2014 sprejela nujne ukrepe, ki so bili zaradi novih izbruhov, novih gostiteljskih rastlin in novih ugotovitev večkrat spremenjeni.

V letu 2020 je začela veljati nova Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1201 glede ukrepov za preprečevanje vnosa bakterije Xylella fastidiosa (Wells et al.) v Unijo in njenega širjenja znotraj Unije, ki določa:

  • Seznama gostiteljskih in zadevnih rastlin, ki sta pripravljena na podlagi posodobljene podatkovne baze gostiteljskih rastlin Xylella spp, ki jo je aprila. 2020 objavila EFSA:
    • Seznam gostiteljskih rastlin, to so rastlinske vrste ali rodovi, na katerih je bila okužba s fastidiosa ugotovljena po vsem svetu; gre za rastline, za katere je znano, da so okužene v naravnih pogojih z eno ali več podvrstami bakterije X. fastidiosa. Navedene so v prilogi I Izvedbene uredbe 2020/1201. (širši seznam)
    • Seznam zadevnih rastlin, za katere je znano, da so bile v naravnih pogojih okužene s podvrstami fastidiosa: fastidiosa, multiplex in sandyi (te podvrste so bile ugotovljene na območjih izbruhov EU). Zadevne rastline so navedene v prilogi II izvedbene uredbe 2020/1201 (ožji seznam) .
  • Seznam laboratorijskih metod, ki se lahko uporabljajo za detekcijo  fastidiosa in njenih podvrst, ki je naveden v prilogi IV Izvedbene uredbe.
  • Obvezno izvajanje programa preiskave za ugotavljanje navzočnosti fastidiosa: da bi dovolj zgodaj odkrili morebitne izbruhe, vse države članice na svojem ozemlju izvajajo program preiskave, s katero ugotavljajo morebitno navzočnost X. fastidiosa na gostiteljskih rastlinah. Slovenija izvaja program preiskave vsako leto od leta 2014 dalje. Pri izvajanju programa preiskave je treba upoštevati znanstvene in tehnične informacije, navedene v Informativni karti za preiskavo škodljivega organizma Xylella fastidiosa ter Smernice za statistično zanesljive preiskave za bakterijo Xylella fastidiosa, ki jih je pripravila Evropska agencija za varnost hrane (European Food Safety Authority, EFSA) (v nadaljevanju: Smernice).
  • Ukrepe izkoreninjenja v primeru laboratorijske potrditve bakterije fastidiosa: država določi razmejeno območje, ki ga sestavljata okuženo območje (območje najmanj 50 m okrog okužene rastline) in varovalni pas, ki mora biti širok najmanj 2,5 km, v izjemnih primerih pa najmanj 1 km. V razmejenem območju je treba izvajati ukrepe izkoreninjenja bakterije, ki vključujejo med drugim odstranitev in uničenje okuženih rastlin, zadevnih rastlin ter rastlin s simptomi v okuženem območju, in zatiranje prenašalcev. V celotnem razmejenem območju je treba izvajati program preiskave v skladu s Smernicami. Seznam razmejenih območij je objavljen na spletni strani Komisije https://ec.europa.eu/food/plant/plant_health_biosecurity/legislation/emergency_measures/xylella-fastidiosa_en
  • Ukrepe zadrževanja na območjih, kjer bakterije ni več mogoče več izkoreniniti. V prilogi III izvedbene uredbe so navedena območja, kjer se izvajajo ukrepi zadrževanja in sicer v Italiji (Apulija), Franciji (Korzika) in Španiji (Balearski otoki).
  • Pogoje za premike zadevnih rastlin znotraj unije: Navedeni so pogoji za premike zadevnih rastlin iz priloge II izvedbene uredbe znotraj razmejenih območij ter iz razmejenih območij. Posebej so navedeni pogoji za premike zadevnih rastlin, ki nikoli niso rasle v razmejenih območjih, strožji pogoji so za 6 bolj občutljivih rastlin: kavovec (Coffea), nazobčana sivka (Lavandula dentata), oleander (Nerium oleander), oljka (Olea europaea), mirtolistna grebenuša (Polygala myrtifolia) in mandljevec (Prunus dulcis).
  • Pogoje za uvoz gostiteljskih rastlin v EU iz tretje države: posebej so navedeni pogoji za uvoz iz tretje države, kjer je znano, da ni navzoča fastidiosa in posebej za uvoz iz tretje države, kjer je znano, da je navzoča X. fastidiosa.
  • Nadzor premikov zadevnih rastlin znotraj EU ter nadzor gostiteljskih rastlin pri uvozu v EU.
  • Kampanjo obveščanja in ozaveščanja.
  • Poročanje držav članic EU Evropski komisiji in drugim državam članicam o rezultatih programov preiskav ter o ukrepih v primeru najdbe.

Pogoji za premike zadevnih rastlin iz razmejenih območij v EU

Zadevne rastline (rastlinske vrste in rodovi) iz priloge II izvedbene uredbe 2020/1201) se smejo z razmejenega območja v EU premikati le, če izpolnjujejo določene pogoje, med drugim, da so celoten življenjski cikel oziroma vsaj 3 leta pred premikom gojene na registrirani enoti pridelave, ki je pod uradnim nadzorom in fizično zaščitena pred vnosom bakterije Xylella fastidiosa in njenih vektorjev, opravljeno mora biti tretiranje proti vektorjem ter testiranje na navzočnost Xylellq fastidiosa. Pogoji so posebej določeni za rastline, ki so bile vzgojene »in vitro«.

Država članica mora voditi seznam vseh odobrenih enot pridelave, ki se nahajajo na razmejenem območju in izpolnjujejo pogoje za premike ter ga posreduje Komisiji.

Pogoji za premike zadevnih rastlin, ki niso bile nikoli gojene na razmejenih območjih v EU

Izvedbena uredba Komisije 2020/1201 določa tudi pogoje za premike zadevnih rastlin, ki so bile gojene izven razmejenih območij (niso bile nikoli gojene na razmejenem območju v EU). Gre za rastline, ki so navedene v prilogi II izvedbene uredbe 2020/1201. Te rastline se lahko znotraj EU premikajo le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 25 te uredbe:   

  • enota pridelave, na kateri se pridelujejo rastline, pripada poklicnemu izvajalcu dejavnosti, ki je registriran v skladu s členom 65 uredbe (EU) 2016/2031; ta enota pridelave mora biti uradno pregledana vsako leto
  • glede na stopnjo tveganja se na tej enoti pridelave izvajata vzorčenje in testiranje na navzočnost X. fastidiosa; pri tem se uporabi laboratorijska metoda iz priloge IV izvedbene uredbe in Informativna karta za preiskavo škodljivega organizma Xylella fastidiosa, ki jo je pripravila EFSA.

Za 6 bolj občutljivih rastlin veljajo za premike strožji pogoji: to so rastline za saditev, razen semen, rodu Coffea (kavovec) ter vrst Lavandula dentata (nazobčana sivka), Nerium oleander (oleander), Olea europaea (oljka), Polygala myrtifolia (mirtolistna grebenuša) in Prunus dulcis (mandljevec), se lahko znotraj EU prvič premaknejo le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • te rastline so bile gojene na enoti pridelave, ki jo pristojni organ pregleda vsako leto
  • na tej enoti pridelave se izvajata uradno vzorčenje in testiranje za ugotavljanje navzočnosti fastidiosa, pri čemer je treba se upoštevati Informativno karto za preiskavo škodljivega organizma Xylella fastidiosa, ki jo je pripravila EFSA, vzorčenje pa se izvaja po shemi, s katero se lahko z vsaj 80 % zaupanjem ugotovi 1 % okuženih rastlin.

Pogoji za uvoz gostiteljskih rastlin iz tretjih držav

Pogoje za uvoz morajo izpolnjevati gostiteljske rastline, ki so navedene v prilogi I Izvedbene uredbe Komisije 2020/1201. Te rastline mora ob vstopu v EU spremljati fitosanitarno spričevalo. Pogoji za uvoz se razlikujejo glede na to, ali gostiteljske rastline izvirajo:  :

  • Iz tretje države, kjer je znano, da bakterija fastidiosa ni navzoča; tretja država moja Evropski komisiji vnaprej pisno sporočiti, da je prosta X. fastidiosa.
  • Z območja (v okuženi tretji državi), ki je prosto bakterije Xylella fastidiosa. Tretja država mora Evropski komisiji vnaprej pisno sporočiti ime tega območja.
  • Z enote pridelave (v okuženi tretji državi), ki je prosta bakterije fastidiosa. Posebej so določeni pogoji za gostiteljske rastline, ki so bile vzgojene »in vitro«. Tretja država mora Evropski komisiji vnaprej pisno sporočiti seznam enot pridelave vključno z njihovimi lokacijami.

Pošiljke gostiteljskih rastlin iz tretjih držav morajo biti ob vstopu v EU uradno pregledane, v primeru, ko izvirajo z enote pridelave (v okuženi tretji državi), ki je prosta bakterije Xylella fastidiosa, pa se opravi tudi testiranje.