Fitoplazme so bakterije brez celične stene, ki povzročajo neozdravljive bolezni rastlin. Za pridobivanje hranil se zanašajo na svoje gostitelje, brez katerih niso sposobne živeti. V rastlinah živijo izključno v soku floema,  kjer poteka transport proizvodov fotosinteze. To je idealen prostor za njihovo življenje in razširjanje. Ker so fitoplazme izjemno majhne, se lahko premikajo skozi pore, ki povezujejo posamezne celice v floemu in se tako razširijo po celotni rastlini – najdemo jih tako v koreninah kot v poganjkih. Da pa se fitoplazma lahko prenese na sosednjo rastlino, so tu žuželčji prenašalci. Žuželke, ki se prehranjujejo s sladkim sokom floema sprejmejo vase tudi fitoplazme, ki jih nato lahko prenesejo na  druge rastline.

Ena od fitoplazem, ki povzroči metličavost stranskih poganjkov, je ‘Candidatus Phytoplasma mali’. V Evropi povzroča eno najbolj uničujočih bolezni jablan. Zaradi okužbe se močno zniža količina in kakovost pridelka - povzroči lahko celo do 80 % izgube pridelka. Zaradi okužbe lahko drevesa jablan tudi propadejo. Fitoplazmo v naše nasade jablan prinesemo predvsem z okuženim sadilnim materialom. Ker so okužbe sadilnega in razmnoževalnega materiala jablan lahko prikrite, je nujen nadzor v drevesnicah in matičnih nasadih.

Žal jablane niso edina sadna drevesa, ki so dovzetna za okužbo s fitoplazmami in na katerih zrastejo čarovniške metle. ‘Candidatus Phytoplasma phoenicium’, lahko povzroči nastanek metel na mandljevcih, breskvah in nektarinah. V Libanonu in Iranu je razširjena na vseh področjih, kjer gojijo rastline rodu Prunus. V Evropi je bila do sedaj odkrita le na mandljevcih in sicer leta 2019 na jugovzhodu Italije. Poleg številnih izrastkov poganjkov lahko opazimo tudi druge simptome, ki se razlikujejo med gostiteljskimi rastlinami. Plodovi okuženih dreves niso primerni za trženje in drevesa propadejo v nekaj letih.  Fitosanitarni ukrepi zaenkrat niso predpisani. Ker gre za nevarno fitoplazmo, je v pripravi predlog uvrstitve med karantenske škodljive organizme.

Nekateri pridelovalci lešnikov v Sloveniji so opazili propadanje lesk in tudi leskam v domačih vrtovih ni prizaneseno. Na nekaterih od teh propadajočih lesk se pojavljajo tudi metlasti izrastki. Z laboratorijskimi analizami so bile v propadajočih leskah odkrite tri različne nesorodne fitoplazme. Opažamo, da se bolezen v nasadih širi. Ker žuželčji prenašalec fitoplazem med leskami še ni potrjen, je sedaj edini priporočljiv učinkovit ukrep izruvanje okuženih lesk, saj le tako preprečimo širjenje fitoplazme.

Čarovnice pa ne pristajajo le v sadovnjakih, ampak tudi v gozdovih. V gozdovih jugozahodne Slovenije rastejo posamezna drevesa bresta z  metličavo razrastlimi poganjki, v katerih je bila potrjena prisotnost fitoplazme 'Candidatus Phytoplasma ulmi'. Škoda, ki jo povzroči bolezen, je odvisna od vrste in geografskega izvora brestov. Evropski bresti zaradi okužbe s 'Candidatus Phytoplasma ulmi' običajno ne propadejo, nasprotno pa so ameriške vrste brestov v primeru okužbe mnogo bolj ranljive.

Napisali: Zala Kogej in Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo (NIB)