Fitopatologi se torej ukvarjajo z različnimi vidiki rastlinskih bolezni: preučujejo povzročitelje in njihove lastnosti, mehanizme razvoja bolezni, interakcije med povzročitelji, gostiteljskimi rastlinami in dejavniki okolja kakor tudi načine in možnosti za njihovo zatiranje.

Ko se bolezen pojavi, je potrebno najprej ugotoviti vzroke zanjo. Delo fitopatologa je, da z opazovanjem znamenj na rastlinah ter z upoštevanjem okoliških in drugih dejavnikov čim bolj natančno določi možne vzroke za obolevanje rastlin, saj je pravilna določitev povzročitelja(ev) osnova za ustrezno zatiranje bolezni. Proces, v katerem se ugotavlja povzročitelja bolezni je diagnosticiranje. Postopek poteka na različne načine, od zelo preprostih načinov pa do tehnično zahtevnih metod. Pri boleznih, kjer so znaki zelo značilni, lahko povzročitelja dokaj zanesljivo določimo že na podlagi bolezenskih znamenj. V večini primerov pa simptomi niso tako enoznačni in jih lahko povzročijo različni povzročitelji oz. dejavniki. V takih primerih je potrebno povzročitelja ugotoviti z analizami v laboratoriju, kar zahteva specialna znanja in obvladanje specifičnih diagnostičnih tehnik in metod. V tej fazi vstopijo v proces identifikacije specialisti za posamezne skupine organizmov: mikologi, virologi, bakteriologi, nematologi.

Rastlinske bolezni ogrožajo pridelavo kmetijskih, gozdnih in okrasnih rastlin, zato je pomembna naloga fitopatologov tudi razvoj metod in izdelava strategij za obvladovanje bolezni. Uspešna strategija mora biti učinkovita, praktično izvedljiva in ekonomsko sprejemljiva, ter s čim manj negativnimi vplivi na potrošnike in okolje. Da lahko ustreza tem zahtevam mora temeljiti na dobrem poznavanju povzročiteljev, gostiteljskih rastlin ter medsebojnih interakcij. Pomembno je tudi poznavanje tehnologije pridelave rastlin in možnih načinov zatiranja bolezni, vključno z rabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Raba FFS mora biti premišljena in usmerjena, kar zahteva razumevanje delovanja aktivnih snovi in poznavanje njihove učinkovitosti. Ker je razvoj bolezni različen v različnih pridelovalnih razmerah nam prognoziranje rastlinskih bolezni (napovedovanje pojava bolezni na določenem območju v določenem času) pomaga, da lahko pravočasno izvedemo ustrezne ukrepe za zmanjšanje škod. Če so ukrepi pravilno opravljeni so bolj učinkoviti in imajo manj neželenih vplivov.

Delo fitopatologov je torej zelo raznoliko. Z globalno trgovino, s katero prihajajo k nam rastline in rastlinski proizvodi z vseh koncev sveta, prihajajo tudi novi povzročitelji bolezni. Ti lahko povzročijo veliko škode, ne le na gojenih rastlinah temveč tudi v naravnem okolju. Zato je hitro in pravilno določanje povzročiteljev rastlinskih bolezni ter učinkovito ukrepanje nadvse pomembno.

Besedilo pripravili: Meta Urbančič Zemljič in Metka Žerjav

Fotografije: arhiv KIS