Skoči do osrednje vsebine

Rastline in rastlinski proizvodi, ki izhajajo iz držav izven Evropske unije in se vanjo vnašajo po pošti ali prenašajo v osebni prtljagi potnikov, predstavljajo resno tveganje za zdravje rastlin na ozemlju EU. Zlasti rastline oziroma njihovi deli, nabrani v naravi ali kupljeni pri nepreverjenem prodajalcu na drugem kontinentu, lahko s seboj prinesejo virusno, bakterijsko ali glivično okužbo oziroma jajčeca in druge razvojne stadije rastlinskih škodljivcev, ki se lahko v našem okolju pretirano razmnožijo. Mnoge tujerodne vrste so v našem okolju brez naravnih sovražnikov precej bolj invazivne in lahko povzročajo veliko gospodarsko škodo v pridelavi oziroma v naravi. Zaradi tveganja vnosa nevarnih škodljivih organizmov rastlin v Evropsko unijo veljajo stroga pravila glede vnosa določenih vrst rastlin in rastlinskih proizvodov iz držav izven Evropske unije v osebnih pošiljkah.

Omejitve in prepovedi

Z namenom preprečevanja vnosa karantenskih škodljivih organizmov veljajo v Evropski uniji naslednje omejitve, ki veljajo tudi v primeru osebnih pošiljk:

  • trajna prepoved vnosa rastlin in rastlinskih proizvodov v EU iz Priloge III.A Direktive 2000/29/ES
  • začasna prepoved vnosa rastlin in rastlinskih proizvodov zaradi novih tveganj (EU posebni in nujni ukrepi)
  • prepoved vnosa, če rastlin ali rastlinskih proizvodov iz Priloge V.B Direktive 2000/29/ES in EU predpisov o nujnih ukrepih ne spremlja fitosanitarno spričevalo, razen če blago izvira iz evropskih držav in ga vnašajo kupci v majhnih količinah.

Če se pri uvoznih kontrolah izkaže, da so rastline okužene s kakšnim od karantenskih organizmov ali pa ne izpolnjujejo predpisanih posebnih zahtev, jih lahko carinski organ zaseže in preda fitosanitarnemu inšpektorju.

Iz neevropskih držav ni dovoljeno prinesti v EU niti v majhnih količinah niti s fitosanitarnim spričevalom:

  • semenskega in jedilnega krompirja,
  • sadik oz. rastlin za saditev določenih sadnih in lesnatih okrasnih rastlin ter vinske trte
  • sadik oz. rastlin za saditev iz družine razhudnikovk (paradižnik, paprika, feferon, petunija, krompirjevka, brugmansija, kristavec, goji jagoda, …)
  • sadik trav (razen nekaterih okrasnih)
  • bonsajev (iglavci)
  • zemlje in rastnih substratov (razen šote in kokosovih vlaken)

Ob nakupu rastlin za saditev je treba izbrati preverjene dobavitelje, ob uvozu v Slovenijo pa rastline in rastlinske proizvode, za katere je predpisano fitosanitarno spričevalo v skladu s prilogo V.B Direktive 2000/29/EU, prijaviti fitosanitarnemu inšpektorju na prvem vstopnem mestu v Evropsko unijo: to je pri cestnem prevozu na mejnih prehodih na zunanji meji EU (Hrvaška, Madžarska, Romunija, itd.), pri drugih prevozih pa na ozemlju Slovenije: v pristaniščih (Koper) ali na letališču (Brnik) ter pri spletnem nakupu na carinski pošti v Ljubljani.

Naziv Institucija
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Dovoljene količine

Glede na trenutno zakonodajo je brez fitosanitarnega spričevala dovoljen le vnos majhnih količin reguliranih rastlin, sadja, zelenjave, semen in cvetja za lastno uporabo iz evropskih držav, pod pogojem, da to blago ni na seznamu prepovedanega blaga.

Dovoljene majhne količine iz evropskih držav so sledeče:

  • sadje in surove vrtnine (z izjemo krompirja): skupaj 5 kg;
  • rezano cvetje in deli rastlin, povezani v šopek ali venec: 1 šopek ali venec;
  • seme v izvirnem pakiranju, ki ni namenjeno za prodajo: skupaj 0,5kg;
  • okrasne čebulice in gomolji: skupaj 5 kg;
  • novoletne jelke brez korenin: 1 kos;
  • sobne rastline, lončnice (z izjemo bonsajev): skupaj 3 rastline;
  • balkonske rastline, neolesenele okrasne grmovnice: skupaj 10 rastlin.

Če so količine presežene ali je blago iz neevropskih držav, se za regulirane vrste rastlin, sadja in zelenjave iz določenih tretjih držav zahteva fitosanitarno spričevalo.  Fitosanitarno spričevalo je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin države izvoznice.

Nova EU zakonodaja – 14. september 2019

Z novo zakonodajo (EU uredba o zdravju rastlin 2016/2031) se pravila glede uvoza še zaostrujejo. Vnos  vseh rastlin, sadja, zelenjave, semen in cvetja v EU ne bo dovoljen, če jih ne bo spremljalo fitosanitarno spričevalo.

Izjema bo le za 5 vrst sadja: banane, kokos, dateljni, ananas in durian, in sicer v majhnih količinah, ki pa še niso določene.

Druge koristne informacije

Evropska organizacija za varstvo rastlin (EPPO) je spodbudila akcijo ozaveščanja javnosti o tveganjih zaradi nekomercialnega vnosa in premeščanja rastlin s potniško prtljago, saj se ljubiteljski gojitelji z mednarodnih potovanj radi vračajo z deli eksotičnih rastlin, iz katerih bi vzgojili nove rastline.

Včasih je že nekaj okuženih plodov ali vejic dovolj, da se z druge celine pretihotapijo tudi tujerodni škodljivi organizmi.

Če si želite eksotično rastlino, ki ste jo videli na potovanju, jo fotografirajte in si zapišite njeno ime, da jo boste lahko poiskali v EU, kamor jih uvažajo in dalje gojijo registrirani profesionalci, ki poznajo tveganja zaradi vnosa iz tretjih držav.

Kadar gre za rastline, ki so na seznamu ogroženih vrst, jih mora spremljati tudi CITES potrdilo, da niso vzete iz narave. CITES potrdilo izda organ, ki je v državi izvora pristojen za nadzor konvencije o varstvu prostoživečih vrst.

Kadar gre pri vnosu iz držav izven Evropske unije za tujerodne rastline, pa je potrebno preveriti seznam reguliranih invazivnih tujerodnih rastlin za EU in morda za nekatere pred saditvijo na prosto pridobiti še oceno tveganja za naravo, da ne bi vnesli invazivne vrste (več pri pristojnem organu: ARSO). Kdor želi posaditi tujerodne vrste na kmetijskih zemljiščih z namene nadaljnje pridelave, mora pridobiti dovoljenje MKGP-direktorata za kmetijstvo.

Iskalnik