Skoči do osrednje vsebine

Zdravje rastlin ogrožajo različni škodljivi organizmi, ki povzročajo bolezni na rastlinah ali škodo na rastlinah kot škodljivci rastlin. Posebno tveganje predstavljajo karantenski ter novi potencialno nevarni škodljivi organizmi. Poleg teh pa poškodbe na rastlinah povzročajo tudi druge bolezni in škodljivci, ki so na rastlinah običajno navzoči.

Karantenski škodljivi organizmi rastlin

Posebno tveganje na območju Evropske unije predstavljajo karantenski škodljivi organizmi rastlin, karantenske bolezni in škodljivci, ki v Evropski uniji niso navzoči ali pa so omejeno navzoči. Če so vneseni v novo okolje, so praviloma zelo invazivni in lahko povzročijo poleg velikih negativnih gospodarskih učinkov na kmetijsko pridelavo in gozdarstvo tudi resne negativne vplive na naravo in biotsko raznovrstnost, za družbo pa imajo lahko hude socialne posledice.

Karantenski škodljivi organizmi za varovana območja imajo karantenski status le za določena območja v  Evropski uniji, kjer še niso navzoči v posameznih državah ali v delih držav.

Nekateri škodljivi organizmi so karantenski le v pridelavi sadilnega in razmnoževalnega materiala določenih rastlin.

Karantenski škodljivi organizmi so pod stalnim uradnim nadzorom Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin tako pri uvozu rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov kot tudi pri njihovem premeščanju znotraj Slovenije.

Za nekatere bolezni in škodljivce rastlin, ki so uvrščeni v skupino karantenskih škodljivih organizmov ali za katere je prepoznano tveganje v Sloveniji veljajo zaradi nevarnosti vnosa in širjenja oziroma zaradi izbruhov posebni predpisi Evropske unije ali slovenski predpisi.

Novi potencialno nevarni škodljivi organizmi rastlin

Posledice globalne trgovine z rastlinami in rastlinskimi proizvodi ter posledice podnebnih sprememb se kažejo tudi v vedno pogostejših vnosih in širjenju različnih novih in nepoznanih vrst rastlinskih škodljivcev in bolezni, škodljivi organizmi, ki jih v Evropski uniji ni, če se jih vnese, pa lahko ogrožajo zdravje rastlin v Evropski uniji. Informacije o takih škodljivih organizmih so pomembne za nadaljnje aktivnosti za preprečevanje vnosa in širjenja.

Za potencialno nevarne škodljive organizme je potrebno izdelati oceno tveganja, ki pokaže, ali je določen škodljivi organizem potrebno uvrstiti med karantenske škodljive organizme in ali je potrebno uvesti tudi dodatne ukrepe za preprečevanje njihovega vnosa v Evropsko unijo.

V primeru vnosa novih potencialno nevarnih škodljivih organizmov v Evropsko unijo pa sta hitra ocena tveganja za zdravje rastlin in zgodnje odkrivanje njihove navzočnosti na ozemlju držav članic nujna preventivna ukrepa za uspešno zagotavljanje njihovega takojšnjega izkoreninjenja in preprečevanja širjenja v druge države članice.

Drugi škodljivi organizmi rastlin

V to skupino škodljivih organizmov rastlin štejemo škodljivce in bolezni rastlin, ki niso regulirani s predpisi in zanje ne velja obveznost izvajanja stalnega nadzora in ukrepov s strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Za njihovo zatiranje poskrbijo pridelovalci sami, pri tem pa imajo na razpolago priporočila za obvladovanje in obvestila javne službe zdravstvenega varstva rastlin, ki na regionalnem nivoju spremlja pojav teh bolezni in škodljivcev in poskrbi tudi za obveščanje pridelovalcev o pravem času in načinu njihovega zatiranja.

Med njih spadajo:

  • običajno navzoče vrste, praviloma domorodne vrste, škodljivih organizmov, ki povzročajo gospodarsko škodo in zmanjšujejo kakovost pridelka, vendar se jih da zatirati z običajnimi načini v okviru dobre kmetijske prakse, naprimer škrlup, uši, oidij;
  • nekdanji karantenski škodljivi organizmi, za katere ukrepi izkoreninjena oziroma zadrževanja zaradi njihove biologije niso bili učinkoviti in njihovega naravnega širjenja v velikem delu  ozemlja EU ni bilo mogoče preprečiti, naprimer koruzni hrošč, kostanjeva šiškarica;
  • nekateri tujerodni organizmi, ki zaradi svojega hitrega širjenja po vnosu v državah članicah EU niso postali karantenski škodljivi organizmi, vendar lahko v primeru pojava na ozemlju Slovenije povzročijo večjo gospodarsko škodo, naprimer plodova vinska mušica, paradižnikov molj.

Podrobnejše informacije dobite na spletni strani Integrirano varstvo rastlin oziroma na spletnih straneh inštitucij, kjer deluje javna služba za zdravstveno varstvo rastlin. Nekaj primerov:

Pelinolistna ambrozija

Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) in druge neofitne vrste iz rodu Ambrosia so edine škodljive rastline, za katere se v skladu z 12. b členom Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin izvajajo obvezni fitosanitarni ukrepi.

Na podlagi Odredbe o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia mora imetnik zemljišča, na katerem raste ta škodljiva rastlina, odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več ter opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra. Ker se pri nas navzoča pelinolistna ambrozija po košnji hitro obrašča, je potrebno košnjo ali druge ukrepe zatiranja izvajati celo rastno dobo, da preprečimo širjenje s tvorbo novih semen.

Iskalnik