Skoči do osrednje vsebine

Zdravje rastlin ogrožajo različni škodljivi organizmi, kot so bakterije, glive in oomicete, virusi, viroidi in fitoplazme, ki povzročajo bolezni na rastlinah ter ogorčice, žuželke in pršice kot škodljivci rastlin. Posebno tveganje predstavljajo karantenski ter novi potencialno nevarni škodljivi organizmi. Poleg teh poškodbe na rastlinah lahko povzročajo tudi druge bolezni in škodljivci, ki so razširjeni in na rastlinah običajno navzoči.

Nadzorovani škodljivi organizmi

Na območju Evropske unije se škodljivi organizmi rastlin glede na navzočnost in razširjenost, splošno nevarnost za zdravje in obstoj posameznih vrst rastlin ter na nevarnost povzročitve resnih negativnih gospodarskih, okoljskih in družbenih učinkov razvrščajo v različne skupine škodljivih organizmov rastlin, za katere veljajo različni ukrepi.  

Karantenski škodljivi organizmi rastlin za Evropsko unijo

Karantenski škodljivi organizmi rastlin so bolezni in škodljivci gojenih ter samoniklih rastlin, ki v Evropski uniji niso navzoči ali pa so omejeno navzoči in predstavljajo posebno tveganje na območju Evropske unije. To so večinoma tujerodni organizmi, ki so ob vnosu v novo okolje praviloma zelo invazivni in lahko povzročijo poleg velikih negativnih gospodarskih učinkov na kmetijsko pridelavo in gozdarstvo tudi resne negativne vplive na naravo in biotsko raznovrstnost, za družbo pa imajo lahko hude socialne posledice.

Seznami oziroma vrste karantenskih škodljivih organizmov za Evropsko unijo so določeni s predpisi Evropske unije in zanje velja obvezno izvajanje ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja na območju Evropske unije. V Sloveniji so pod stalnim uradnim nadzorom Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri pridelavi rastlin, ob uvozu rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov ter njihovih premikih po Sloveniji.

Potencialno najbolj resna tveganja predstavljajo prednostni karantenski škodljivi organizmi. Za njih je obvezno vsakoletno načrtno preverjanje in ugotavljanje morebitne navzočnosti na ozemlju držav članic Evropske unije. Prav tako je za vsakega od njih obvezna predhodna priprava načrtov izrednih ukrepov in simulacijskih vaj za primere njihove najdbe ali izbruha.

Karantenski škodljivi organizmi za varovana območja imajo karantenski status le za določena območja v Evropski uniji, kjer še niso navzoči v posameznih državah ali v delih držav. Hrušev ožig (lat. Erwinia amylowora) je karantenski škodljivi organizem za varovano območje v Sloveniji.

Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi rastlin

Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi rastlin se prenašajo predvsem preko specifičnih rastlin za saditev. Ker ima njihova navzočnost na teh rastlinah za saditev nesprejemljive gospodarske učinke, je predpisano izvajanje uradnih ukrepov, čeprav so navzoči na ozemlju Evropske unije.

Za njih velja prepoved vnosa in premikov na rastlinah za saditev, če njihova prisotnost presega predpisane pragove oziroma tolerance, ki so še sprejemljive za posamezne kategorije rastlin za saditev. Za doseganje predpisanih pragov so za nekatere nadzorovane nekarantenske škodljive organizme predpisani posebni ukrepi.

Novi potencialno nevarni škodljivi organizmi rastlin

Posledice globalne trgovine z rastlinami in rastlinskimi proizvodi ter podnebne spremembe se kažejo tudi v vedno pogostejših vnosih in širjenju različnih novih in nepoznanih vrst rastlinskih škodljivcev in bolezni, ki jih v Evropski uniji ni, če se jih vnese, pa lahko ogrožajo zdravje rastlin v Evropski uniji. Informacije o takih škodljivih organizmih so pomembne za nadaljnje aktivnosti za preprečevanje vnosa in širjenja.

Za potencialno nevarne škodljive organizme je potrebno izdelati oceno tveganja, ki pokaže, ali je določen škodljivi organizem potrebno uvrstiti med karantenske škodljive organizme in ali je potrebno uvesti tudi dodatne ukrepe za preprečevanje njihovega vnosa v Evropsko unijo.

V primeru vnosa novih potencialno nevarnih škodljivih organizmov v Evropsko unijo pa sta hitra ocena tveganja za zdravje rastlin in zgodnje odkrivanje njihove navzočnosti na ozemlju držav članic nujna preventivna ukrepa za uspešno zagotavljanje njihovega takojšnjega izkoreninjenja in preprečevanja širjenja v druge države članice.

Drugi škodljivi organizmi rastlin

V to skupino škodljivih organizmov rastlin štejemo škodljivce in bolezni rastlin, ki niso regulirani s predpisi in zanje ne velja obveznost izvajanja stalnega nadzora in ukrepov s strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Za njihovo zatiranje poskrbijo pridelovalci sami, pri tem pa imajo na razpolago priporočila za obvladovanje in obvestila javne službe zdravstvenega varstva rastlin, ki na regionalnem nivoju spremlja pojav teh bolezni in škodljivcev in poskrbi tudi za obveščanje pridelovalcev o pravem času in načinu njihovega zatiranja.

V to skupino uvrščamo:

  • običajno navzoče vrste, praviloma domorodne vrste škodljivih organizmov rastlin, ki povzročajo gospodarsko škodo in zmanjšujejo kakovost pridelka, vendar se jih da zatirati z običajnimi načini v okviru dobre kmetijske prakse, na primer škrlup, uši, oidij;
  • nekdanje karantenske škodljive organizme rastlin, za katere ukrepi izkoreninjena oziroma zadrževanja zaradi njihove biologije niso bili učinkoviti in njihovega naravnega širjenja v velikem delu ozemlja EU ni bilo mogoče preprečiti, na primer koruzni hrošč, kostanjeva šiškarica;
  • nekatere tujerodne organizme, ki zaradi svojega hitrega širjenja po vnosu v državah članicah EU niso postali karantenski škodljivi organizmi, vendar lahko v primeru pojava na ozemlju Slovenije povzročijo večjo gospodarsko škodo, na primer plodova vinska mušica, paradižnikov molj.

Podrobnejše informacije o njih dobite na spletni strani Integrirano varstvo rastlin oziroma na spletnih straneh inštitucij, kjer deluje javna služba za zdravstveno varstvo rastlin.

Pelinolistna ambrozija

Pelinolistna ambrozija (latinsko Ambrosia artemisiifolia L.) in druge neofitne vrste iz rodu Ambrosia so edine škodljive rastline, za katere se izvajajo obvezni fitosanitarni ukrepi. Imetnik zemljišča, na katerem raste ta škodljiva rastlina, mora odstraniti pelinolistne ambrozije oziroma druge neofitne vrste iz rodu Ambrosia, s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več ter opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra. Ker se pri nas navzoča pelinolistna ambrozija po košnji hitro obrašča, je potrebno košnjo ali druge ukrepe zatiranja izvajati celo rastno dobo, da preprečimo širjenje s tvorbo novih semen.

Kontakt za vsa vprašanja v zvezi z ambrozijo in njeno določitvijo

Zakonodaja