Opis in biologija

Odrasel osebek vrste Bactrocera dorsalis je velik okrog 8 milimetrov, njegov razpon kril pa znaša okrog 7,3 milimetrov. Gre za muho, ki je opazno večja od navadne hišne muhe. Barva muhe je spremenljiva, vendar ima kljub temu na prsnem košu izrazite rumene in temno rjave do črne črte ali oznake. Na trebuhu pa lahko opazimo dve vodoravni črti in vzdolžno srednjo črto, ki tvori vzorec v obliki črke T. Ovipozitor pri samicah je zelo vitek in koničast. Ličinke vrste Bactrocera dorsalis so zelo podobne ličinkam vrste Ceratitis capitata. Tretja stopnja ličinke ima tipičen videz črva, dolga je približno 10 milimetrov in je kremasto bele barve. Odrasla ličinka meri v dolžino 4,9 milimetrov, takrat izstopi iz ploda in pade na tla, kjer tvori rjavo do temno rjavo bubo, dolgo približno 4,9 milimetrov. Jajčeca muhe so bela, podolgovata in eliptične oblike, velika nekje do 1,17 milimetrov.

Življenjski krog vrste Bactrocera dorsalis je podoben življenjskemu krogu drugih vrst iz rodu Bactrocera. Samica imaga odlaga jajčeca pod povrhnjico ploda izbrane gostiteljske rastline. Ličinke se iz jajčec izležejo v enem dnevu (v hladnih razmerah do 5 dni) in se v notranjosti ploda hranijo še naslednjih 6 do 17 dni, odvisno od temperature. V plodu se tako razvijejo 3 stopnje ličinke. Ko odraste zadnja (ličinka tretje stopnje), zapusti plod in se zakoplje v tla ter se zabubi. Iz bube se po določenem času razvije odrasel osebek muhe. Vrsta Bactrocera dorsalis zaključi svoj življenjski krog v približno 37 dneh pri 25. stopinjah Celzija. Imagi lahko živijo do 11 tednov. Samice začnejo odlagati jajčeca med 18 in 48 dnevi po pojavu odraslih osebkov.

Znaki napada

Poškodbe in bolezenska znamenja, ki jih škodljivec povzroča, so posledica odlaganja jajčec v plodove in nekatera mehka tkiva rastlin ter prehranjevanja s strani ličink, ki se hranijo s pulpo plodov in ostalimi mehkimi tkivi. Poškodbe pozneje naselijo tudi sekundarni mikroorganizmi, kot so glive sajavosti in podobni, kar povzroči razkrajanje plodov.

Značilni simptomi napada vrste Bactrocera dorsalis vključujejo:

• Drobne vbodne odprtine na plodovih in mehkem rastlinskem tkivu; takšne simptome oziroma poškodbe je pogosto težko odkriti v zgodnjih fazah napada škodljivca.
• Tunele oziroma rove ličink, ki so mrežasto prepredeni; takšne znake pogosto spremlja tudi gnitje ploda.

Pogosto pride do velike škode, še preden pridelovalec opazi kakršnekoli očitne znake bolezenskih znamenj na plodu.

Gostiteljske rastline

Muha Bactrocera dorsalis je ena izmed bolj polifagnih vrst sadnih muh. Zabeležili so jo na skoraj 450 različnih gostiteljskih rastlinah po vsem svetu, ki pripadajo 80 različnim botaničnim družinam rastlin. V območju izvora napada predvsem tropske sadne vrste: mango (Mangifera indica), papajo (Carica papaya), in podobne.

Napada tudi rastline, ki jih pri nas pridelujemo v zavarovanih prostorih, in sicer paradižnik (Solanum lycopersicum), kumarice (Cucumis sativus), melone (Cucumis melo) in druge vrste.

Ustrezajo ji tudi sadne vrste, kot so: jablana (Malus domestica), breskev (Prunus persica), sliva (Prunus domestica), češnja (Prunus avium), in podobne. 

Širjenje škodljivca in poti prenosa

Na območju izvora se škodljivec najhitreje premešča kot slepi potnik v napadenih plodovih. Odrasli osebki se lahko premeščajo z letenjem, in sicer v polmeru 2. kilometrov od začetka leta. Ostale možne poti vnosa so s pošiljkami napadenega materiala ali kot slepi potniki na mednarodnih letih.

Geografska razširjenost

Muha Bactrocera dorsalis izvira iz Azije. Škodljivec se je iz območja Indije razširil po celotni jugovzhodni Aziji (Kitajska, Laos, Vietnam, Tajska, Filipini, Indonezija, in tako dalje). Zastopanost vrste je bila potrjena tudi na območju Oceanije (Avstralija, Guam, Papua Nova Gvineja, in tako dalje). Muho so našli tudi v Afriki, prvič leta 2003 v Keniji, od koder se je razširila po celotnem območju podsaharske Afrike. Vrsta je zastopana tudi na območju Združenih držav Amerike, in sicer v Kaliforniji kot prehodni škodljivec in na območju Havajev, kjer je že uveljavljena vrsta.

V Sloveniji škodljivec še ni bil ugotovljen.

Ukrepi v Evropski uniji

Predpisi Evropske unije (EU) določajo nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja B. dorsalis v državah članicah EU.

Prepovedan je vnos navedenega škodljivega organizma na ozemlje EU, njegovi premiki ter posedovanje, razmnoževanje ali izpust.