Opis in biologija

Tako kot ostale vrste iz rodu Anastrepha, samice te vrste odložijo jajčeca pod povrhnjico plodov gostiteljskih rastlin. Samica Anastrepha ludens jih odlaga posamezno ali v sklopih do 40 jajčec, pri čemer je velikost legla odvisna od velikosti plodov. Ličinke se navadno izležejo v 6-12 dneh po ovipoziciji, njihov razvoj pa traja od 8 do 30 dni. Na trajanje razvoja vpliva vrsta in velikost ploda, v katerem se ličinke razvijajo, temperatura in ostale okoljske razmere. Ličinke se hranijo s pulpo ploda ter tudi s semeni pri vrstah iz rodu Casimiroa. Razvoj vseh 3 razvojnih stopenj ličink traja od 15 do 32 dni (pri temperaturi 25 stopinj Celzija). Dorasle ličinke nato izstopijo iz plodov in se zabubijo v tleh, v neposredni bližini gostiteljske rastline. Odrasli osebki (muhe) se začnejo pojavljati od 12 do 32 dni od začetka zabubljenja. Odrasli osebki so lahko zelo dolgoživi in plodni, saj lahko živijo tudi do enega leta in v tem času samice izležejo več kot 1500 jajčec. Škodljivec se na območju izvora pojavlja skozi celo leto.

Odrasel osebek muhe Anastrepha ludens je velik med 7 in 11 milimetrov. Omenjena vrsta je nekoliko večja od domače muhe (6–7 milimetrov) in je večinoma rumenkasto rjave barve. Od ostalih vrst iz rodu Anastrepha se vrsta razlikuje po dolgem ovipozitorju pri samicah. Dolžina ovipozitorja znaša med 3,35 in 4,7 milimetrov. Ličinka muhe Anastrepha ludens je bela s tipično obliko, ki jo zasledimo tudi pri ostalih vrstah sadnih muh: valjasta, podolgovata, sprednji konec navadno nekoliko zakrivljen, sploščen repni konec, in podobno. Zadnja stopnja ličinke je navadno dolga med 9 in 12 milimetrov.

Znaki napada

Napadeni plodovi imajo na povrhnjici drobne vbodne rane, ki jih škodljivec povzroči pri ovipoziciji. Omenjene manjše poškodbe je pogosto težko odkriti v zgodnjih fazah napada.

Primarne poškodbe povzročajo ličinke v notranjosti plodov, ko se zavrtajo v meso in delajo tunele. Preden so poškodbe vidne navzven, so v notranjosti ploda navadno že zelo velike, pogosto vidne kot mreže tunelov, ki jih spremlja gnitje sadeža. Pri zelo sladkih plodovih se iz plodov izloča tudi sladkorni eksudat.

Gostiteljske rastline

Mango (Mangifera indica) in različne vrste citrusov (Citrus spp.) so najpomembnejši vneseni komercialni gostitelji vrste A. ludens. Omenjenega polifaga so zabeležili na več kot 40 različnih vrstah rastlin, vključno z vrstami ki jih pridelujemo tudi pri nas: breskev (Prunus persica), in podobni.

Širjenje škodljivca in poti prenosa

Letenje oziroma njihovo naravno gibanje predstavlja zelo pomemben način, s katerim se škodljivec uspešno širi in premešča. Glavni način širjenja omenjene sadne muhe na prej nenapadena območja predstavlja tudi mednarodna trgovina. Na ta območja se lahko škodljivec razširi s transportom napadenega sadja, ki vsebuje živa jajčeca ali ličinke. Stopnjo tveganja predstavlja tudi prevoz sadik in zemlje, zaradi možnosti zastopanosti bub v zemlji. Škodljivec se lahko nenamerno prenese tudi kot slepi potnik v prtljagi, in podobno.

Geografska razširjenost

Anastrepha ludens je razširjena na območju od severovzhodne Mehike do Paname. Pojavlja se tudi v Združenih državah Amerike, natančneje v zveznih državah Teksas in Kaliforniji.

V Sloveniji škodljivec še ni bil ugotovljen.

Ukrepi v Evropski uniji

Predpisi Evropske unije (EU) določajo nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja A. ludens v članicah EU.

Prepovedan je vnos navedenega škodljivega organizma na ozemlje EU, njegovi premiki ter posedovanje, razmnoževanje ali izpust.