Japonski hrošč (latinsko Popillia japonica)

Aktualno

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije na izbranih lokacijah v občinah Ljubljana, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Ig, Lukovica, Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik in Moravče namestila posebne feromonske pasti za spremljanje japonskega hrošča. Z njimi preverjamo, ali je škodljivec prisoten na določenem območju ter ali se pojavlja tudi izven že znanih napadenih območij na Barju (Ljubljana) in v Lukovici. Posebne feromonske pasti za potrebe spremljanja in zgodnjega zaznavanja so nameščene tudi na drugih lokacijah po Sloveniji.

Občane prosimo, da se pasti ne dotikajo, jih ne odpirajo in ne premikajo. Vsak poseg lahko moti rezultate spremljanja in oteži pravočasno zaznavanje ter izkoreninjanje japonskega hrošča.

Prepoznavanje in škoda, ki jo povzroča

Odrasli hrošči se v Sloveniji pojavljajo od sredine junija do konca septembra, z vrhom naleta v sredini julija. Odrasel hrošč je dolg približno 8 do 11 mm. Glava in oprsje sta kovinsko zelena. Pokrovke so rjavo bakrene. Na vsaki strani zadka ima po pet šopov belih dlačic.

Vrsta prezimi kot ličinka, zarita 10-20 cm globoko v tla, da se izogne vplivu nizkih temperatur. Ličinke so bele do rumenkasto rjave, ukrivljene v obliko črke C in imajo tri pare nog. Ko se izležejo iz jajčec so velike približno 1,5 mm, preden se zabubijo pa dosežejo končno velikost okoli 32 mm.

Odrasli hrošči objedajo liste, cvetove in plodove. Najpogosteje izjedajo listno tkivo med žilami, zato imajo listi značilen čipkast videz. Močno napadeni listi porjavijo in odpadejo. Hrošči se pogosto hranijo v skupinah. Običajno začnejo na vrhu rastline in se pomikajo navzdol. Najbolj dejavni so v toplih in sončnih dneh.

Ličinke povzročajo škodo v tleh, predvsem v travni ruši, zato je lahko škoda vidna tudi na vrtovih, zelenicah in športnih površinah. Prvi znaki so rumenenje, rjavenje, venenje in postopno propadanje rastlin. Takšna škoda je lahko podobna suši. Škodo največkrat opazimo jeseni, septembra in oktobra, ter pomladi, aprila in maja, ko so na delu tretje-stopenjske ličinke.

Gostiteljske rastline in širjenje

Japonski hrošč je zelo polifagen škodljivec. Hrani se na več kot 400 rastlinskih vrstah. Pogoste gostiteljske rastline so leska, javor, lipa, brest, jablana, češnja, sliva, breskev, nektarina, malina, robida, vinska trta in koruza.

Ličinke pa pogosto poškodujejo različne vrste trav.

Na večje razdalje se japonski hrošč pogosto širi kot slepi potnik s cestnim, železniškim, letalskim ali drugim prometom. Širi se lahko tudi z rastlinami za saditev z rastnim substratom. Po naravni poti pa se širi z letenjem.

Geografska razširjenost in najdbe v Sloveniji

Japonski hrošč izvira iz severovzhodne Azije, danes pa je razširjen tudi v Severni Ameriki in delu Evrope (Italija). V Sloveniji je bil prvič ugotovljen julija 2024, ko je bil najden v feromonskih pasteh na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje, kjer sta bili leta 2025 potrjeni manjši ustaljeni populaciji.

Zaradi ponovnih najdb v letu 2025 sta bili določeni napadeni območji na območju občine Lukovica in občine Ljubljana. Napadeno območje obsega območje s polmerom 1 km okoli mesta potrjene najdbe. Okoli napadenega območja je vzpostavljen varovalni pas s polmerom 5 km od meje napadenega območja. Napadeno območje in varovalni pas predstavljata razmejeno območje, kjer se izvajajo predpisani ukrepi za zatiranje in preprečevanje širjenja škodljivca.

Razmejeni območji na območju občin Ljubljana, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Ig, Lukovica, Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik in Moravče.

Ukrepi

Japonski hrošč je karantenski škodljivec in tudi prednostni škodljivi organizem v Evropski uniji. To pomeni, da se ob njegovi potrditvi izvajajo posebni ukrepi za izkoreninjenje ali zadrževanje širjenja v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/1584.

V razmejenih območjih UVHVVR v sodelovanju s strokovnimi službami izvaja okrepljeno spremljanje navzočnosti japonskega hrošča. To vključuje dodatne feromonske pasti, vizualne preglede gostiteljskih rastlin in vzorčenje zemlje.

Na napadenih območjih se izvajajo ukrepi za izkoreninjanje odraslih hroščev in ličink. To vključuje množični ulov s pastmi, ročno odstranjevanje odraslih osebkov najdenih na rastlinah, biotično zatiranje ličink in mehansko obdelavo tal.

Na napadenih območjih je pomembna večja pozornost prebivalcev, vrtičkarjev, lastnikov zemljišč, pridelovalcev in upravljalcev površin. Vsak sum na prisotnost hrošča je treba takoj sporočiti UVHVVR. Prav tako je pomembno, da v času intenzivnejšega letenja hroščev (30. junija do 31. avgusta) ne premikajo rastlinskih odpadkov ter ne odvažajo zemlje ali uporabljenih substratov iz napadenega območja. Na vrtovih in drugih manjših površinah je pomembno tudi ročno odstranjevanje najdenih hroščev.

Vrste ukrepov so podrobneje določene v Načrtu izrednih ukrepov za japonskega hrošča (latinsko Popillia japonica).