Opis in biologija

Azijski kozliček je hrošč črne barve in ima na pokrovkah okoli 20 belih lis. Odrasli samci merijo v dolžino 25 milimetrov (mm), samice pa 35 mm. Hrošči imajo zelo dolge tipalke (2,5 krat toliko kot je dolžina telesa pri samcih oziroma 1,3 krat toliko, kot je dolžina telesa pri samicah). Samice v poletnem času odlagajo jajčeca posamično v skorjo na deblu (po navadi na vzhodno stran debla) ali na vejah debeline več kot 5 centimetrov (cm). V povprečju odložijo po 32 jajčec. Bela jajčeca so podolgovata, velika od 5 do 7 mm, na koncih konkavne oblike. Po dveh tednih se iz jajčeca razvije smetanasto bela ličinka, ki se najprej prehranjuje tik pod skorjo, nato pa se zavrta globlje v deblo. Za razliko od kitajskega kozlička ličinke azijskega kozlička vrtajo rove v zgornjem delu debla in v debelejših vejah. Odrasla ličinka meri v dolžino do 50 mm. Zabubi se v lesu. Po izleganju odrasli hrošči zapustijo gostiteljsko drevo in izletijo skozi popolnoma okrogle izletne odprtine s premerom 1 cm do 1,5 cm. Pred parjenjem se najprej dopolnilno prehranjujejo (zrelostno žrtje) z mlado skorjo, peclji in listi na gostiteljskih rastlinah. Po tednu ali dveh sledi oploditev in samice pričnejo z odlaganjem jajčec. Hrošči letajo od junija do konca septembra, lahko še v oktobru, vrh leta pa je v juliju. Živijo približno en mesec. V Evropi azijski kozliček potrebuje za svoj razvoj od 1 do 2 leti.

Znaki napada

Napadena drevesa so manj vitalna in se slabše olistajo, listje veni in rumeni. Drevesa slabijo in se sušijo, ob močnejšem vetru se lahko lomijo posamezne veje ali pade celo drevo. Ličinke vrtajo rove v zgornjem delu debla in v debelejših vejah v krošnji in izmetavajo črvino (žagovino), ki se pojavlja na deblu ali v rogovilah vej, redkeje na tleh. Značilne so popolnoma okrogle izletne odprtine s premerom od 1 do 1,5 cm. Ko jih najdemo, je to znak, da so hrošči že izleteli. Izbruhi so bili pogosto odkriti šele takrat, ko se je napad že razširil v okolico.

Gostiteljske rastline

Azijski kozliček napada številne lesnate rastline, med katerimi so pomembne gozdne drevesne vrste ter tudi gojene lesnate rastline.

Na Kitajskem je azijski kozliček nevaren škodljivec na topolih, v Evropi je bil doslej najden na naslednjih gostiteljskih rastlinah:

• javorji - Acer (pisanolistni javor jesenovec - Acernegundo, srebrni javor - A. saccharinum, sladki javor - A. saccharum, ostrolistni javor - A. platanoides, gorski javor - A. pseudoplatanus, maklen - A. campestre);
• druga gozdna in okrasna drevesa in grmi, kot so: (Aesculus spp.), albicija (Albizia spp.), jelša (Alnus spp.), breza (Betula spp.), budleja (Buddleja spp.), gaber (Carpinus spp.), koprivovec (Celtis spp.), cercidifil (Cercidiphyllum spp.), leska (Corylus spp.), ozkolistna oljčica (Elaeagnus spp.), bukev (Fagus spp.), jesen (Fraxinus spp.), hibiskus (Hibiscus spp.), Koelreuteria spp., Melia spp., platana (Platanus spp.), topol (Populus spp.), rdeči hrast (Quercus rubra), robinija (Robinia spp.), vrba (Salix spp.), sofora (Sophora spp.), jerebika (Sorbus spp.), lipa (Tilia spp.) , brest (Ulmus spp.);
• sadna drevesa: jablana (Malus spp.), murva (Morus spp.), koščičarji (Prunus spp.), hruška (Pyrus spp.). 

V Evropi je bil najpogosteje napaden javor, sledijo pa: breza, divji kostanj, topol in vrba.

Širjenje škodljivca in poti prenosa

Lokalno napad širijo hrošči, ki pa ne letijo daleč. Ocenjujejo, da je potencial naravnega širjenja zgolj 300 metrov letno. Na daljše razdalje se najpogosteje prenesejo jajčeca, ličinke ali bube v lesenem pakirnem materialu, ki je izdelan iz lesa napadenih rastlin ter ni ustrezno tretiran. V zadnjih letih je bil azijski kozliček večkrat najden v lesenem pakirnem materialu pri uvozu granita in podobnih materialov ter kamenja in kamnitih izdelkov iz Kitajske.

Geografska razširjenost

Azijski kozliček izhaja iz vzhodne Azije, kjer je razširjen na Kitajskem, v Koreji in na Tajvanu. Najbrž je bil v preteklosti navzoč tudi na Japonskem, vendar so ga izkoreninili. V preteklih letih je bil hrošč zanesen v ZDA s Kitajske, kjer se je kljub prizadevanju, da bi ga izkoreninili, razširil v številna območja v ZDA.

V Evropi je bil azijski kozliček večkrat ugotovljen v drevesih v okolici skladišč uvoznikov granita in kamenja s Kitajske. Najdbe so bile povezane z lesenim pakirnim materialom pri uvozu granita in podobnih materialov oziroma kamenja in kamnitih izdelkov s Kitajske. Doslej so bili v Evropi ugotovljeni izbruhi v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji, na Nizozemskem, Finskem, v Veliki Britaniji in Švici. Na vseh lokacijah so bolj ali manj uspešno izvajali postopke izkoreninjenja.

V Sloveniji škodljivec še ni bil ugotovljen.

Ukrepi v Evropski uniji

Zaradi velikega tveganja za vnos in širjenje tega nevarnega škodljivca je bil sprejet Izvedbeni sklep št. 2015/893/EU, ki določa ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja azijskega kozlička za vse države Evropske unije. Ukrepi so povezani z naslednjimi rodovi rastlin: javor (Acer spp.), divji kostanj (Aesculus spp.), jelša (Alnus spp.), breza (Betula spp.), gaber (Carpinus spp.), cercidifil (Cercidiphyllum spp.), leska (Corylus spp.), bukev (Fagus spp.), jesen (Fraxinus spp.), Koelreuteria spp., platana (Platanus spp.), topol (Populus spp.), vrba (Salix spp.), lipa (Tilia spp) in brest (Ulmus spp.).

Izvedbeni sklep določa pogoje za uvoz iz tretjih držav, kjer je navzoč azijski kozliček, in sicer za rastline za saditev (razen semen), ki imajo na najdebelejšem delu debla premer 1 cm ali več, ter za les in lesne proizvode za zgoraj navedene rastline.

Zaradi preprečevanja širjenja tega škodljivca znotraj EU so s tem predpisom določeni tudi pogoji za premeščanje iz razmejenih območij azijskega kozlička v EU za rastline za saditev (razen semen), ki imajo na najdebelejšem delu debla premer 1 cm ali več, za les in lesne proizvode ter za lesen pakirni material.

Sklep določa tudi obveznost državam članicam, da na svojem ozemlju izvajajo program preiskav za ugotavljanje morebitne navzočnosti tega škodljivca in v primeru izbruha izvedejo ukrepe izkoreninjenja. V Sloveniji izvajamo programe za ugotavljanje navzočnosti že od leta 2008 dalje. Do sedaj azijskega kozlička pri nas še nismo odkrili.