Skoči do osrednje vsebine

Če se uradno potrdi navzočnost karantenskega škodljivega organizma rastlin na ozemlju Slovenije, na katerem pred tem ni bil navzoč, se za njegovo izkoreninjenje ali zadrževanje širjenja izvedejo ukrepi določeni s predpisi oziroma načrti izrednih ukrepov. Za druge novo odkrite škodljive organizme rastlin se glede uvedbe ukrepov odloči na podlagi rezultatov ocene tveganja.

Načrti izrednih ukrepov

Načrti izrednih ukrepov so pripravljeni z namenom usklajenega ukrepanja pristojnih organov, strokovnih služb in izvajalcev dejavnosti ob potrditvi pojava ali izbruha prednostnih karantenskih škodljivih organizmov rastlin.

Prednostni karantenski škodljivi organizmi rastlin (KŠO) so večinoma tujerodni organizmi, ki so ob vnosu v novo okolje praviloma zelo invazivni in lahko povzročijo poleg velikih negativnih gospodarskih učinkov na kmetijsko pridelavo in gozdarstvo tudi resne negativne vplive na naravo in biotsko raznovrstnost, za družbo pa imajo lahko hude socialne posledice.

Za njih je obvezno vsakoletno načrtno preverjanje in ugotavljanje morebitne navzočnosti na ozemlju držav članic Evropske unije. Prav tako je za vsakega od njih obvezna predhodna priprava načrtov izrednih ukrepov in simulacijskih vaj za primere njihove najdbe ali izbruha.

Splošni in posebni del načrta izrednih ukrepov

Načrt izrednih ukrepov sestavljata dva dela:

  • Splošni del, v katerem so zbrane informacije o postopkih vodenja in odločanja, pristojnostih, koordiniranju ter obveščanju in poročanju za učinkovito delovanje vseh deležnikov pri izvajanju ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje vnosa in širjenja posameznih KŠO, ob njihovem nepričakovanem izbruhu. Njegova uporaba se lahko prilagodi glede na nastalo situacijo ob izbruhu KŠO, saj ni mogoče vnaprej predvideti vseh dogodkov. Določbe tega načrta se smiselno uporabljajo ali gre za izbruh v gozdu ali izven njega.
  • Posebni del, ki vključuje informacije o posameznem prednostnem KŠO ter ukrepe izkoreninjenja in preprečevanja širjenja v primeru njegovega pojava na ozemlju Slovenije. Posebni del načrta izrednih ukrepov se uporablja skupaj s Splošnim delom načrta izrednih ukrepov. Pri njegovi pripravi so vključeni tudi deležniki, na katere izvedba posebnega dela načrta izrednih ukrepov vpliva, vključno z njihovo vlogo pri njegovi izvedbi.

V primeru izbruhov KŠO je eden od ukrepov tudi obvezno uničenje rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov. Kot eden izmed načinov uničenja rastlin je določen sežig. Uničenje v skladu s predpisi s področja zdravja rastlin vedno odredi pristojni fitosanitarni ali gozdarski inšpektor z ureditveno odločbo, pri tem pa upošteva tudi predpise s področja varstva pred požari v naravnem okolju.

Ocena tveganja

Ocena tveganja je postopek ugotavljanja stopnje tveganja, da se nepoznana vrsta škodljivega organizma rastlin lahko vnese v Slovenijo, tu preživi, se razmnožuje in širi ter ob ustalitvi povzroči gospodarsko in družbeno škodo oziroma negativno vpliva na okolje. Na podlagi rezultatov ocene tveganja se sprejme odločitev glede uvedbe ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja novega škodljivega organizma rastlin.

Vrste ocene tveganja

V Sloveniji pripravljamo ocene tveganja zlasti za novo odkrite škodljive organizme rastlin. Pri tem uporabljamo standarde Evropske in mediteranske organizacije za varstvo rastlin (vsebina v angleškem jeziku), ki so pripravljeni na podlagi mednarodnih standardov (vsebina v angleškem jeziku).

Ocene tveganj se pripravljajo:

  • za oceno in obvladovanje tveganja v pošiljkah rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v mednarodni trgovini;
  • za oceno in obvladovanje tveganja zaradi vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin za kmetijske in okrasne rastline, gozd in okolje;
  • za pripravo seznama nadzorovanih škodljivih organizmov rastlin, ki so pod uradnim nadzorom;
  • za določitev ustreznih ukrepov pri izbruhih škodljivih organizmov rastlin v Sloveniji ali Evropski uniji.

Priprava ocene tveganja

Pobudo za pripravo ocene tveganja lahko podajo:

Oceno tveganja pripravi strokovnjak za določeno področje zdravja rastlin ali skupina strokovnjakov, ki imajo ustrezna znanja.

Predlog ocene tveganja in obvladovanje tveganja (analiza tveganja) pregleda Strokovna skupina za analize tveganja s področja zdravja rastlin in UVHVVR.

V Sloveniji pripravljamo analize tveganja po standardih Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin (angleško European and Mediterranean Plant Protection Organization - EPPO), prednostno po standardu Shema za podporo pri odločanju pri hitri analizi tveganja za škodljive organizme. Pri pripravi analiz tveganj je v delih, kjer je stopnja negotovosti velika, priporočena uporaba določenih točk/delov daljše sheme Podporna shema za odločitve o karantenskih škodljive organizme (v angleškem jeziku).

Strokovna skupina za analize tveganja s področja zdravja rastlin

Strokovno skupino za analize tveganja s področja zdravja rastlin je imenoval predstojnik UVHVVR z namenom dajanja strokovnih mnenj v zvezi z analizami tveganj za bolezni in škodljivce (škodljive organizme) rastlin ter strokovne podpore UVHVVR pri upravljanju in odločanju v zvezi s tveganji na področju zdravja rastlin. Člani skupine so strokovnjaki s področja nematologije, bakteriologije, virologije, entomologije in mikologije.

Zakonodaja