Ukrepi varstva pred škodljivimi organizmi rastlin

Načrti izrednih ukrepov

Načrti izrednih ukrepov so pripravljeni z namenom usklajenega ukrepanja pristojnih organov, strokovnih služb in izvajalcev dejavnosti ob potrditvi pojava ali izbruha prednostnih karantenskih škodljivih organizmov rastlin.

Prednostni karantenski škodljivi organizmi rastlin (KŠO) so večinoma tujerodni organizmi, ki so ob vnosu v novo okolje praviloma zelo invazivni in lahko povzročijo poleg velikih negativnih gospodarskih učinkov na kmetijsko pridelavo in gozdarstvo tudi resne negativne vplive na naravo in biotsko raznovrstnost, za družbo pa imajo lahko hude socialne posledice.

Za njih je obvezno vsakoletno načrtno preverjanje in ugotavljanje morebitne navzočnosti na ozemlju držav članic Evropske unije. Prav tako je za vsakega od njih obvezna predhodna priprava načrtov izrednih ukrepov in simulacijskih vaj za primere njihove najdbe ali izbruha.

Splošni in posebni del načrta izrednih ukrepov

Načrt izrednih ukrepov sestavljata dva dela:

• Splošni del, v katerem so zbrane informacije o postopkih vodenja in odločanja, pristojnostih, koordiniranju ter obveščanju in poročanju za učinkovito delovanje vseh deležnikov pri izvajanju ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje vnosa in širjenja posameznih KŠO, ob njihovem nepričakovanem izbruhu. Njegova uporaba se lahko prilagodi glede na nastalo situacijo ob izbruhu KŠO, saj ni mogoče vnaprej predvideti vseh dogodkov. Določbe tega načrta se smiselno uporabljajo ali gre za izbruh v gozdu ali izven njega.
• Posebni del, ki vključuje informacije o posameznem prednostnem KŠO ter ukrepe izkoreninjenja in preprečevanja širjenja v primeru njegovega pojava na ozemlju Slovenije. Posebni del načrta izrednih ukrepov se uporablja skupaj s Splošnim delom načrta izrednih ukrepov. Pri njegovi pripravi so vključeni tudi deležniki, na katere izvedba posebnega dela načrta izrednih ukrepov vpliva, vključno z njihovo vlogo pri njegovi izvedbi.

Ukrepi uničenja in tretiranja

Pri izboru fitosanitarnih ukrepov za uničenje in tretiranje okuženih ali napadenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov je ključno poznavanje biologije karantenskih škodljivih organizmov (KŠO). Podlaga za ukrepe so mednarodni fitosanitarni standardi, fitosanitarni predpisi, načrti izrednih ukrepov, analize tveganja za škodljive organizme ali strokovni in znanstveni članki.

Ukrepanje v gozdovih največkrat obsega posek in ustrezno uničenje oziroma ravnanje z okuženimi oziroma napadenimi rastlinami in njihovimi ostanki na kraju poseka ali izven gozda. Izbor lokacije uničenja ter postopkov je odvisen od biologije KŠO ter omejitev, ki izhajajo iz sestojnih in terenskih razmer (dostopnost, obseg dela, razpoložljivost izvajalcev in tako dalje).

Kot eden izmed načinov uničenja rastlin je določen tudi sežig. Uničenje v skladu s predpisi s področja zdravja rastlin vedno odredi pristojni fitosanitarni ali gozdarski inšpektor z ureditveno odločbo, pri tem pa upošteva tudi predpise s področja varstva pred požari v naravnem okolju.

Biovarnostni (higienski) ukrepi

Biovarnostni (higienski) ukrepi so namenjeni preprečevanju vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin v kmetijskem gospodarstvu ter preprečevanju prenosa škodljivih organizmov rastlin izven kmetijskega gospodarstva. Izvajati jih morajo vse osebe (na primer izvajalci dejavnosti, inšpektorji, fitosanitarni pregledniki, svetovalci, kontrolorji kontrolnih organizacij in drugih nadzornih služb, obiskovalci, kupci in ostali), ki pri svojem delu vstopajo na kmetijske površine, kot so na primer drevesnice, trsnice, nasadi, posevki, zavarovani prostori, ali v skladišča in prodajna mesta oziroma povsod tja, kjer se nahajajo rastline, in lahko pri opravljanju svoje dejavnosti razširijo škodljivi organizmi znotraj pridelovalnega mesta (zaključene pridelovalne enote) ali ga prenesejo z enega na drugo pridelovalno mesto. Določeni ukrepi se morajo izvajati tudi v gozdovih, parkih in na drugih javnih površinah.