Opis in biologija

Odrasli hrošči so rjavo-sive barve s tipičnim podaljšanim rilčkom, v dolžino merijo 4 do 6 mm. Najdemo jih na tleh v bližini sadnih dreves ter v krošnjah le-teh od pomladi do časa obiranja plodov. Večinoma so aktivni ponoči, živijo lahko do 17 mesecev ter so sposobni dvakrat prezimiti. Jajčeca so bele barve in ovalne oblike, velikosti 0,35×0,6 mm ter jih najdemo na plodovih pod poškodbo, ki je nastala zaradi odlaganja.

Ličinke so bele barve z rjavo glavo ter v zadnji stopnji razvoja v dolžno merijo 6-9 mm. V plodovih se razvijejo v 2 do 5 tednih, odvisno od klimatskih razmer ter gostiteljskih plodov ter preidejo preko 4. larvalnih stopenj. Ličinke ostanejo znotraj razvijajočega ali odpadlega plodu preden ga zapustijo ter se zavlečejo v tla 10-15 cm globoko, kjer se zabubijo. Buba je prav tako bela in je dolga do 7 mm ter je v tleh obdana s kamrico.

Hrošči se preobrazijo v 10-15 dneh. Odrasli prezimijo v tleh, listnem opadu ali razpokah zidov. Hrošči tekom pomladi zapustijo mesta prezimovanja. Običajno se zbirajo (agregirajo) v spodnjih delih debel ter do pozne pomladi dosežejo krošnjo z naletavanjem ali po deblu.

Znaki napada

Odrasli hrošči se v krošnji prehranjujejo s poganjki, listi in cvetovi, se parijo ter se pozneje prehranjujejo z razvijajočimi plodovi preko poletja. Na plodovih povzročajo poškodbe okroglih oblik in premera 2-3 mm.

Samice na mladih plodovih izžrejo zarezo in vanjo odložijo eno ali več jajčec. Poškodbe pri odlaganju jajčec so značilne: imajo obliko polmeseca in so bistveno večje od prehranjevalnih poškodb.

Razvijajoča ličinka povzroči, da plod odpade. Izjema so češnje, v katerih se lahko ličinka razvije do konca v zrelem plodu na drevesu. V kolikor se jajčeca izležejo po nabrekanju plodov, se ličinke lahko razvijejo v dozorevajočem plodu. Ko ličinka zapusti plod, je na njem vidna majhna luknjica.

Gostiteljske rastline

Glavne gostiteljske rastline so koščičarji iz rodu Prunus: marelica (Prunus armeniaca), češnja  (P. avium), višnja (P. cerasus), sliva (P. domestica), japonska marelica (P. mume), breskev (P. persica) in japonska/kitajska sliva (P. salicina) ter rumena maslenica (Hemerocallis lilioasphodelus) iz družine zlatokorenovk (Asphodelaceae).

Poleg tega napadajo tudi jablano (Malus domestica) in ameriško borovnico (Vaccinium corymbosum).

Prehranjujejo se lahko tudi na drugih predstavnikih rožnic (Rosaceae), kot so kosmulja (Ribes uva-crispa), glogi (Crataegus spp.), kutina (Cydonia oblonga), žlahtni jagodnjak (Fragaria × ananassa), hruška (Pyrus communis) in drugih vrstah iz rodu Prunus spp. ter na kakiju (Diospyros kaki). Opaženo je bilo tudi odlaganje jajčec na vinski trti (Vitis vinifera), a se ličinke večinoma niso uspele razviti.

Širjenje škodljivca in poti prenosa

Hrošči v povprečju preletijo na dan razdalje do 120 m, z njihovo večjo starostjo pa se sposobnost letenja zmanjšuje. Večina hroščev ima težnjo, da ostane na drevesu, ki ga je sprva napadlo ali se kvečjemu prestavi na bližnja drevesa.

S pomočjo človeka pa se vrsta lahko širi s transportom napadenih sadežev gostiteljskih rastlin.

Geografska razširjenost

Rilčkar vrste Conotrachelus nenuphar je domoroden v vzhodnem delu Severne Amerike, vzhodno od Skalnega gorovja (ZDA, Kanada). Do sedaj ni znano, da bi se pojavljal izven Severne Amerike.

V Sloveniji škodljivec še ni bil ugotovljen.

Osnovne informacije o Conotrachelus nenuphar.

Ukrepi v Evropski uniji

Predpisi Evropske unije (EU) določajo nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja C. nenuphar v državah članicah EU.

Prepovedan je vnos navedenega škodljivega organizma na ozemlje EU, njegovi premiki ter posedovanje, razmnoževanje ali izpust.